Porušena newyorška dvojčka pred desetimi leti nista zamajala le političnih struktur, pač pa se je moral na novih temeljih ponovno pričeti dialog med islamom in krščanstvom. Pomembno točko v tem dialogu predstavlja tudi t.i. Regensburški govor papeža Benedikta XVI., s katerim je sveti oče na včerajšnji dan pred petimi leti

sprožil val protestov v islamskem svetu.

Proteste je sprožil navedek, ki si ga je Benedikt XVI. izposodil pri poznosrednjeveškem bizantinskem cesarju Manuelu II. Ta je s perzijskim učenjakom razpravljal o nasilju v religiji oz. še konkretneje, o nasilju v islamu. Papež je navajal: 'Pokaži mi vendar, kaj je prinesel Mohamed novega, in tam boš našel le slabo in nečloveško, kakor je predpis, vero, ki jo je oznanjal, širiti z mečem.' Benedikt XVI. ni imel namena, da bi navedek ostal brez konteksta, v katerega ga je uvrstil, saj je v nadaljevanju govora razmišjal o odnosu med 'vero, razumom in univerzo', kar je bil tudi naslov njegovega predavanja.

Omenjeni govor naj bi pravzaprav predstavljal le dodaten kamenček v papeževem mozaiku o novem, produktivnem odnosu med vero in razumom, vključujoč svarilo pred osredotočanjem na gospodarsko-tehnično razumskost, prav tako pa tudi svarilo pred nasiljem in fanatizmom. Toda na koncu je bil popolnoma napačno razumljen. Tako je denimo 'Organizacija islamskih konferenc' kaj kmalu kritično ocenila, da govor predstavlja 'kampanjo neresničnih govoric', uperjeno proti preroku Mohamedu, in izrazila upanje, da ne predstavlja 'prologa nove politike Vatikana do islama'.

Kritika se je po svetu razširila kot neukročeni ognjeni plameni in ob tem izzvala številne nasilne odzive. Požgane so bile cerkve, kristjani v pretežno islamskih deželah so bili izpostavljei strahotnemu pritisku. Vatikan si je sicer močno prizadeval za omejitev škode, saj je vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone, predstavil pojasnilo, da gre za popolnoma napačno razlago odlomka in da papež do muslimanov čuti izjemno spoštovanje, kljub temu pa val kritik in nasilnih izgredov ni pojenjal.

Razburkane valove je malce umirilo papežev obisk Turčije, kamor je odpotoval dva meseca po Regensburškem govoru. Njegova trditev, da 'prihaja kot prijatelj, kot apostol dialoga in miru' je porušila predsodke, obilico spravne simbolike pa je predstavljal tudi obisk Modre mošeje, kjer je Benedikt XVI. preživel nekaj trenutkov v tihi molitvi ob strani carigrajskega velikega muftija Mustafe Cagricija.

Dodaten korak k spravi pa je pomenil izid publikacije 138 islamskih teologov in izvedencev o različnih krščanskih verskih voditeljih leto dni po omenjenem govoru. V njej je zapisano, da je 'preživetje sveta na kocki, če muslimani in kristjani ne bodo zmogli živeti v miru'. Obe religiji častita istega Boga, zato naj bi se osredotočili na temeljna skupna vodila. V publikaciji so bili sočasno objavljeni navedki iz Svetega pisma in Korana.