Za slovenske otroke in mladostnike je dolgčas rahlo neprijetno čustvo, ki ga povprečno doživljajo enkrat na teden. Dolgčas jim najpogosteje postane, če jim primanjkuje zaposlitve, če nimajo družbe ali so leni.

Za dolgčas pa je zelo značilen tudi občutek, da ne morejo ugotoviti, kaj je tisto, s čimer bi se trenutno želeli ukvarjati. Iz otroških ust to zveni takole: »Ne vem, kaj bi delal.«

Pa nam dolgčas res vedno le škoduje in ga moramo odpraviti, kar se da hitro? Odgovor je: ne. Dolgčas ima posebno funkcijo in ga občutimo z razlogom. Najbolj zanimivo pa je, da prav vse omenjene prednosti izpostavljajo že otroci in mladostniki sami.

1. Razvijanje domišljije

Ko je otroku dolgčas in ne ve, kaj bi rad delal, priložnost dobi njegova domišljija. Verjetno se strinjate, da otrokov stavek »nič nimam za početi« ne drži popolnoma. Ob kupu igrač in možnosti za različne dejavnosti ne gre za to, da nima nič za početi, pač pa mu nič od tega ni dovolj zanimivo.

Starši se lahko še tako trudite s predlogi, vendar običajno ne boste uspeli. Otrok ima domišljijo in ta mu bo pomagala, da situacijo reši. Ugotoviti mora, kaj si želi in kako dejavnost narediti bolj zanimivo.

Otroci sami povejo, da se med dolgčasom spomnijo novih iger, ustvarjajo iz različnih materialov, se lotijo novih hobijev, izdelujejo stripe, slikanice in pišejo zgodbe.

Otroka, ki počiva, pustite pri miru. FOTO: Pexels 

2. Počitek in mir

Otroci in mladostniki pravijo, da se med dolgčasom lahko končno spočijejo in umirijo. Tako v šoli kot doma se preprosto uležejo na kavč, sedijo na stolu, gledajo skozi okno ali celo zaspijo.

Zato otroka, ki le sedi in počiva, pustite pri miru. Naj si nabere novih moči in premisli, kako bo nadaljeval svoje aktivnosti. V času, ko bodo šola in krožki tekli normalno, pa še posebej ne smemo pozabiti, da otrokom ob dolgem seznamu obveznosti nekaj prostega časa pravzaprav ugaja.

Ob počitku odkrivamo želje in obujamo spomine. FOTO: Pexels 

3. Sanjarjenje

Kadar iz situacije ne moremo pobegniti fizično, nas reši miselni pobeg. V mislih nas odpelje k prihajajočim in preteklim dogodkom. Odkrivamo želje in spomine. Lahko nas odpelje k težavam, ki jih še nismo rešili, jih premišljujemo, obračamo, podiramo, iščemo nove rešitve.

Sanjarjenje je lahko koristno, saj nam omogoča, da poiščemo ustvarjalne in nove načine, kako bomo rešili neko težavo.

Otroci in mladostniki (predvsem med nezanimivo šolsko uro) radi razmišljajo tudi o filmih, prijateljih, treningih, bolj zanimivih šolskih urah in stvareh, za katere običajno nimajo časa.

4. Samorefleksija

»Odvečen« čas je zelo pomemben, da razmišljamo o svojih uspehih, neuspehih, obveznostih in željah. Tudi otroci radi določene dogodke in probleme še enkrat premislijo in ugotovijo, kaj bi lahko naredili bolje.

Samorefleksija in razmišljanje o sebi sta zelo pomembna za učinkovito delo in napredek. Radi so sami s seboj.

Dovolimo otrokom, da dolgčas občutijo in ga premagajo. FOTO: Shutterstock

5. Spremembe

Dolgčas nam pomaga ugotoviti, katere stvari nas v življenju ne zanimajo več. Pa naj bodo to hobiji, služba ali ljudje. Pomaga nam ugotoviti, da želimo početi nekaj drugega. Čeprav dolgčas povezujemo z nemotiviranostjo, pa nas pravzaprav motivira za spremembe.

Pasti tehnologije

Tehnologija je zelo močno povezana z dolgčasom. Otrokom lahko postane dolgčas, ker ne smejo uporabljati digitalne tehnologije, hkrati pa dolgčas prepogosto preženemo z uporabo naprav. Ni treba poudarjati, da v trenutku, ko otroku dovolimo, da dolgčas prežene z napravo, izničimo prav vse učinke, ki jih ima dolgčas. Za odrasle ljudi velja, da dolgčasa skoraj ne občutijo, saj imajo toliko obveznosti. Vseeno obstaja majhna možnost, da odraslim ni treba dobiti dovoljenja za uporabo telefona in tako dolgčas še predčasno »uspešno« preženejo.

Dovolimo otrokom, da dolgčas občutijo in ga sami premagajo. Tako bomo zapostavljenemu gospodu Dolgčasu dovolili, da opravi svojo nalogo.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (6/2021).