V Vatikanu so včeraj predstavili praznovanja, ki jih prirejajo ob 50-letnici okrožnice Mir na zemlji (Pacem in terris). Kot poroča Radio Vatikan, je dokument blaženi Janez XXIII. podpisal 11. aprila 1963. Pod okriljem Papeškega sveta za pravičnost in mir bodo obletnico obeležili prihodnji teden, med 2. in 4. oktobrom. Kardinal Peter Kodwo Appiah Turkson, predsednik omenjenega vatikanskega dikasterija, je včeraj na tiskovni konferenci pojasnil, da trije dnevi dogajanja ne želijo zgolj spomniti na dokument, pač pa je namen prireditev spodbuditi premišljevanje o aktualnosti in aktualizaciji vsebine okrožnice ter preveriti dejansko izvajanje njenih temeljnih naukov na področjih človekovih pravic, skupnega dobrega, globalnega skupnega dobrega in politike. To so namreč okviri, je pojasnil kardinal, na katerih se odloča o miroljubnem sobivanju med narodi. Janez XXIII. je bolj kot pisal o teorijah o miru in vojni v mislih imel samega človeka ter njegovo dostojanstvo.

Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir je nato naštel najpomenljivejše elemente, okrog katerih se bo v treh dneh različnih predavanj in dela po skupinah razvilo premišljevanje. Prvi bo vprašanje političnih ustanov in globalne politike, ki se razodeva kot nepogrešljiva pri soočanju z univerzalnimi problemi. V okviru tega bodo pogovori med drugim posvečeni delu oziroma brezposelnosti, s tem in s podobnimi vprašanji pa se bodo ukvarjali akademiki mednarodnega slovesa.

Drugi element premišljevanja bodo nove meje miru. Kardinal je pojasnil, da se o miru danes lahko govori le v okviru precej drugačnih področjih kot se je pred petdesetimi leti, ko je okrožnica Mir na zemlji izšla. S tem so povezani izzivi, kot so verska svoboda, preganjanje kristjanov, gospodarska kriza, moralna kriza, vzgojne potrebe, predvsem na področju množičnih medijev, ponavljajoči se konflikti, dostop do virov, popačena uporaba bioloških ved, ki globoko rani človekovo dostojanstvo, oboroževanje in varnostni ukrepi.

Kot tretji element pa je kardinal Turkson omenil še vzgojni vidik. Glede tega je Cerkvi še posebej pri srcu vzgoja vesti. Ta element vsebuje dve področji: samo formacijo, ko bodo udeleženci delali po skupinah in bodo poskušali opredeliti vlogo, ki jo morajo prevzeti papeške in katoliške univerze v današnji družbi (posebej bodo opredelili njihov pomen pri iskanju družbene pravičnosti), drugo področje pri vzgojnem vidiku pa bodo predstavitve konkretnih izkušenj, katerih namen bo spoznati in premisliti o določenih metodah, ki se uporabljajo za spodbujanje skupnega dobrega na celinski ravni.

Vir: Radio Vatikan

Foto: splet / ucanews