Humanitarne krize, ki so posledica naravnih ali drugih nesreč, se množijo in epidemija jih še poglablja. Ob tem revni pogosto ostanejo brez osnovnih dobrin, ogrožena so življena, potrebujejo učinkovitejšo humanitarno pomoč. 

Na Madagaskarju kar 75% prebivalcev živi v skrajni revščini. FOTO: Izidor Šček, radio Ognjišče.

»K temu cilju stremi kot donatorica tudi Republika Slovenija, ki je na javnem razpisu izbrala Slovensko karitas, ki je del mreže 162 Karitas po svetu, da se bo v naslednjih 3 letih skupaj z lokalnimi partnerji lahko s še več sredstvi odzivala na humanitarne nesreče večjih razsežnosti po svetu z nujno pomočjo, rehabilitacijo, rekonstrukcijo. Hkrati pa bo v konzorciju s Platformo NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč (SLOGA) okrepila zmogljivosti slovenskih NVO (nevladnih organizacij) na humanitarnem področju, tudi s povezovanjem z zasebnim sektorjem in zagovorništvom, še posebej v času predsedovanja Slovenije Svetu EU,« so pri Slovenski karitas zapisali v sporočilu za javnost. 

Za humanitarno pomoč najrevnejšim 120.000 EUR 

Kot prvi nujni odziv prek tega partnerstva, ki ga je Karitas začela izvajati v juliju 2021 v sodelovanju z misijonarjem Petrom Opeko na Madagaskarju, je MZZ RS za humanitarno pomoč najrevnejšim namenilo 120.000 EUR.  

»Zelo  sem  vesel, da je slovenska vlada slišala naš glas in je odprta za pomoč drugim državam v stiski in v potrebi, posebno v Afriki, kjer deluje več slovenskih misijonarjev. Zahvaljujem se slovenski vladi za humanitarno pomoč, ki jo nudi revnim družinam na Madagaskarju, ki jih je epidemija še bolj porinila na rob družbe in poslabšala njihovo stanje. Hvala tudi vsem Slovencem, ki nam pomagajo.« (Peter Opeka) 

Revščina, ki jo je epidemija koronavirusa še poglobila 

Na Madagaskarju 75% prebivalcev živi v skrajni revščini, ki jo poglabljajo podnebne spremembe in epidemija, posledično vsak drugi otrok zaostaja v rasti zaradi podhranjenosti. Kar 58% prebivalcev nima dostopa do pitne vode, primanjkuje pa tudi zdravstvenih kapacitet, zaradi česar ljudje vsakodnevno umirajo. 

Podpis pogodbe med MZZ in Karitas za triletni projekt (dr. Robert Kokalj, Jožef Drofenik, Jana Lampe in Peter Tomažič). FOTO: Arhiv Slovenske karitas.

V projektu »Humanitarna pomoč za boljše zdravje revnih na Madagaskarju«, podprtem s strani MZZ RS, bodo na območjih s skupaj 100.000 prebivalci tri mesece zagotavljali možnost osnovne zdravstvene oskrbe, tudi obolelim s koronavirusom, izboljšali možnosti za higieno in preprečevanje širjenja epidemije in drugih bolezni ter prehransko varnost za najranljivejše prebivalce. Ob tem bo plačilo za delo prejemalo 37 zdravstvenih delavcev v šestih zdravstvenih ustanovah združenja Akamasoa, nabavili bodo zdravila, potrebno opremo in zaščitna sredstva pred epidemijo. 

»Nameščeni bosta dva cisterni za vodo ob šoli v Andralanitra za potrebe šole in družin v okolici. Več kot 10.000 učencev iz šestih osnovnih šol v centrih Akamasoa ter revne družine in starejši bodo prejeli dnevne obroke hrane, 1.500 revnih družin pa bo prejelo tudi odeje, ker so noči v tem obdobju zelo hladne, kar povzroča bolezni dihal,« so še zapisali v sporočilu za javnost.