Peter Pibernik, »Bezlov Peter« iz Suhadol (Skadol), odšel si, a ostajaš z nami, Skadovci, komendskimi župljani in mnogimi drugimi, ki smo te imeli radi. Posebej s pevci komendskega jutranjega nedeljskega pevskega zbora, s katerimi si pel do zadnjega, kvartetom Fantje iz treh vasi, Moškim pevskim zborom Komenda, cerkljanskimi pevci … Ker ti je pesem poleg žene Rezke, številne družine in trdne domače kmetije, ki si jo prepustil v mlajše roke, največ pomenila, si ji do konca življenja, ki se ti je izteklo v 93. letu starosti v velikonočni osmini, ostal zvest. Tvoja že rajna žena je to čutila, te je pustila peti, kjer si se namenil in za to žrtvoval veliko časa in moči. Ker je vedela: Peter mora imeti nekaj zase, še od nečesa drugega živeti, kot od obdelovanja polja, dela v gozdu in skrbi za živino v domačem hlevu. To razume in sprejema le žena, ki ima moža resnično rada. In Peter je Rezki to obilno vračal.

Peter Pibernik s priznanjem ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta za 70 let petja na koru župnijske cerkve sv. Petra v Komendi. FOTO: Jožef Pavlič

Priganjala ga je tudi skrb za kar osem otrok. »Kolikor jih je Bog dal,« je v pogrebnem nagovoru 29. aprila v komendski župnijski cerkvi sv. Petra med drugim omenil novomeški škof dr. Andrej Saje, ki je vodil somaševanje več kot 20 duhovnikov. Petrov sin Jože, trebanjski župnik in dekan, pa je v zahvalni besedi ob koncu maše dejal, da »pri Bezlovih«, kot se pri njih reče po domače, ni bilo vse idealno (v kateri družini pa je?), vendar jim je bil oče Peter zgled trdnega, vernega in dobrega družinskega skrbnika ter pokončnega moža, ki ga ni bilo sram poklekniti pred Bogom in ga prositi blagoslova pa tudi pomoči, ko je bila ta potrebna.

Peter Pibernik je ob 90. rojstnem dnevu zapel s pevci Moškega pevskega zbora Komenda na koru podružnične cerkve papeža sv. Klemena v Suhadolah pri Komendi. FOTO: Jožef Pavlič

Petra smo imeli vsi Skadovci zelo radi. Radi smo se ustavili in pokramljali z njim, ko je še hodil k Mlinčkom, potem pa, ko so mu bili koraki že šteti, do kapelice v sosednjih Topolah, nazadnje do Povudnikovega znamenja … Njegove poti so postajale vse krajše, tudi besede, a duh je bil še vedno živ. Posebej ko je beseda nanesla na pesem, na nekdanje kulturne prireditve na Bezlovem dvorišču Nocoj je pa en lep večer, na dolge nekdanje vožnje s kolesom v Cerklje, kjer je pel z odličnimi pevci in z njimi dobival priznanja za njihove nastope; pozneje v Komendo, ko se je pridružil članom Moškega pevskega zbora, kvartetu izbranih odličnih pevcev iz treh vasi. Petrov glas ni smel manjkati. Posebej ko je sam zapel zdravico domači kmečki hiši … Tedaj so ganjenim obiskovalcem stopile solze v oči.

Peter Pibernik (prvi z leve) s pevci Moškega pevskega zbora Komenda poje na koru podružnične cerkve sv. Klemena v Suhadolah, dirigira domači organist in zborovodja Jože Kavčič. FOTO: Jožef Pavlič

Te in drugih pesmi ne bomo od Petra več slišati, kajti on že, tako upamo, poje na nebeškem koru. Bomo pa v duhu peli z njim, saj dobrega človeka, odličnega pevca in zvestega družabnika nikdar ne pozabiš. Peter je dopel pesem življenja, nam pa ostajajo spomini nanj.

Tudi meni. Nikdar mi ni odrekel pomoči, ko sem ga prosil za kakšen prevoz pri zidavi hiše, mi je, ko sva se srečevala, povedal modro besedo, se je tudi pošalil. Le za to, kjer najbolj in najraje rastejo gobe, mi ni povedal. Jih je pa vedno našel, se mi je prismejal naproti z njimi. Tega mu ne zamerim, saj pravi gobar nikdar ne izda svojih »terišč«. Mi bo pa kar hudo, ko ga ne bom več rano zjutraj srečeval na poteh v Hosto in njenih strminah. Ga bom pa v duhu na tistih, kamor se je on že povzpel, nas (mene) še čakajo. Na strminah življenja, polnega preizkušenj, vendar lepega in bogato poplačanega, če ga človek živi, kot ga je Bezlov Peter. Ko je hudo, posebej pa, kadar je lepo, pa zapoje iz dna srca z drugimi in sam zase.

Peter Pibernik s komendskim župnikom p. Cristianom Balintom (desno poleg njega) in sinom, trebanjskim župnikom in dekanom Jožetom Pibernikom, ter pevci v prezbiteriju suhadolske cerkve papeža mučenca sv. Klemena. FOTO: Jožef Pavlič

Peter je dobro vedel, da moraš živeti še od nečesa več kot od kruha, mleka, kdaj, ko je prava družba, pa tudi od kozarca vina. In kaj žrtvovati tudi za druge. Občina Komenda ga je za to že leta 2005 nagradila z zlatim priznanjem, ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa ob 90. rojstnem dnevu 6. novembra 2023 s priznanjem za kar 70 let petja na koru komendske župnijske cerkve, kamor ga je, ko je zaslišal njegov lepi glas, kot fanta povabil organist in zborovodja France Grkman. Priznanje mu je 5. novembra 2023 v suhadolski cerkvi sv. Klemena vročil komendski župnik p. Cristian Balint.

90-letni Peter Pibernik (v sredini) v pogovoru s pevci. FOTO: Jožef Pavlič

Peter Pibernik je tiste, ki smo ga poznali, ga imeli radi in se z njim družili, »nagrajeval« s svojimi človeškimi in pevskimi talenti: veselim obrazom, dobro besedo, nasvetom, slovensko cerkveno in ljudsko pesmijo … To bomo poslej zelo pogrešali, a smo veseli in mu hvaležni, da smo bili tega od njega deležni. To je izpričala tudi pesem komendskega jutranjega nedeljskega pevskega zbora pri maši zadušnici ob zemeljskem slovesu od njega, cerkljanskih pevcev in kvarteta Fantje iz treh vasi, ko smo ga kropili in ob grobu. V nedeljo, 4. maja, po maši pa pri pogostitvi v Petrov spomin, ki jo je pripravil Janez Ravnikar, tudi pesem, ki jo je Peter še posebej rad pel: Ko zarja zlati nam gore … Peter je tudi jutra na koru cerkve sv. Petra pri nedeljski maši s svojo zvestobo petju, srčnostjo in navdušenjem za slavljenje Boga in druženjem s tistimi, ki vedo, za kaj in Komu pojejo. Veseli smo, da ima pri tem v kvartetu Fantov iz treh vasi že naslednika. Mogoče ga bo dobil tudi na koru komendske župnijske cerkve …