Damijan Močnik je sodeloval pri snovanju priporočil SŠK. FOTO: Tatjana Splichal



Marca se je ob začetku širjenja novega koronavirusa na vaji Zbora berlinske katedrale okužilo 30 od 80 pevcev. Petje v zboru je zaradi širjenja kapljic, v katerih so prisotni virusi, postalo eno od najbolj tveganih početij. Tudi pevski zbori se morajo prilagoditi novim okoliščinam.

SŠK je ta teden izdala priporočila (TUKAJ), kako ravnati na pevskih vajah in pri petju pri maši, da se okužba ne bi širila. Pri snovanju priporočil je sodeloval tudi Damijan Močnik. Je uveljavljen skladatelj in dirigent več zborov, med drugim v domači župniji Cerklje na Gorenjskem vodi cerkveni Mešani pevski zbor Andreja Vavkna. Je umetniški vodja glasbenih dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava, sodeluje tudi v uredništvu revije Cerkveni glasbenik.

Ste si kdaj predstavljali, da bodo pevske vaje postale »nevarno početje«?

Po zadnjih dognanjih pevske vaje niso nič kaj bolj nevarno početje kot kaj drugega. Do sedaj je sicer nekaj zborov šlo v karanteno zaradi okužbe enega izmed članov, prisotnih na vaji, vendar se po dveh tednih okužba ni razširila na druge pevce, če so upoštevali navodila. To se pravi, da so vadili na razdalji dva metra med posameznimi vrstami in vsaj meter do meter in pol med pevci v vrsti, če si niso podajali not oz. so upoštevali vse higienske predpise, ki veljajo na splošno: da pridejo z masko, si razkužujejo roke ... Tudi zadnje štiri raziskave iz tujine, ki sem jih prebral, so za pevce ugodne. Petje načeloma ne ogroža nič bolj kot govorjenje. Edina težava je v tem, da govori ponavadi eden, poje nas pa več. Paziti je torej treba na razdaljo in izbirati za vaje velike prostore z visokimi stropi. Po zadnjih dognanjih je verjetno najbolj pametno, da uporabljamo tudi maske. Res je z maskami težko peti, ampak glede na to, da se lahko pojavi okužba, se tudi to lahko preživi.

Pogost problem cerkvenih zborov je, da je na koru malo prostora. Kakšen je vaš predlog, kako bi to rešili?

V Cerkljah imamo dokaj velik kor in na priporočeno razdaljo lahko postavim šest do osem pevcev. Zato mi pojemo v prezbiteriju, kjer je prostora za 25 pevcev s primerno razdaljo, to je polovica mojega zbora. Ravnati moramo odgovorno in če v domači cerkvi ni nikjer prostora, kjer bi lahko vsi pevci peli na razdalji, jih poje manj – danes osem in naslednji teden drugih osem. Kljub maskam je treba imeti razdaljo.


Močnik: Zaradi petja v zboru ljudje redno prihajajo k maši in pri njej aktivno sodelujejo. FOTO: Tatjana Splichal


Kako prepričate ljudi, da se teh ukrepov tudi zares držijo?

Treba jim je jasno in prijazno razložiti, da smo odgovorni drug za drugega, in jim predstaviti morebitne posledice. V zborih imam kot dirigent avtoriteto in se držijo mojih navodil, saj sem kot vodja skupine odgovoren za vse. Za mašo se morajo prijaviti najkasneje večer prej in kdor se ne prijavi, ne more sodelovati. Nujno je vzpostaviti odgovorno disciplino. Tudi vse note je treba pripraviti vnaprej, najbolje v mape. Pridem v pevsko sobo, si razkužim roke, dam masko gor in razporedim note v mape, toliko map, kolikor bo pevcev, program lepo po vrsti. Pripravim stole v cerkvi in dam mape na stole. Zelo pomembno je spoštovati protokole tudi zunaj petja. Ker nič ne pomaga, če se na vaji pevci držijo navodil, pripeljali pa so se štirje iz različnih družin z enim avtom in bili v njem brez mask.

Vidite v teh ukrepih tudi kakšno prednost?

Zelo mi je všeč, da že en dan prej vem za natančno zasedbo, saj se pevci prijavijo za petje pri maši. Tako lahko v miru premislim in izberem program. Tudi pevcem je petje v prezbiteriju med mašo po majhnem začetnem nelagodju postalo všeč. Imajo občutek, kot da so postali zbor v eni izmed angleških katedral, kjer zbor prav tako stoji spredaj. Veliko bolj zbrano sledijo dogajanju med bogoslužjem, prav tako imam občutek, da ljudje v cerkvi bolj intenzivno sodelujejo pri ljudskem petju. Gledamo drug drugega in le majhna kretnja je potrebna za vzpodbudo, da začne sodelovati vse občestvo. Ker pevci sedijo v primerni razdalji, so v dveh mesecih pridobili kar nekaj osebne samozavesti, saj jim ne preostane drugega, kot da vsak posebej intenzivno poje, kar pripomore k bolj klenemu zvoku in bolj prepričljivi izraznosti. Zelo pogrešamo orgle, ker je cerkev zelo velika in je zvočna koordinacija za spremljanje zbora neizvedljiva. Spremljamo se na harmonij, še bolj pogosto pa pojemo »a cappella«, kar je zelo pomembno za higieno intonacije in zborovskega zvoka.


Močnik: Po zadnjih dognanjih pevske vaje niso nič kaj bolj nevarno početje kot kaj drugega. FOTO: Tatjana Splichal


Kako daleč pri petju nese aerosole?

Vsak lahko naredi poskus s svečo. Ko poješ, jo postaviš pred obraz in se bližaš plamenu. Ko plamen utripne zaradi izdiha, vidiš, do kod nese aerosole. Če smo okuženi, je meter do meter in pol gotovo kužen prostor okoli nas. Če pa smo dva metra narazen, je to bolj varno. Stoodstotne varnosti ni. Večinoma se okužbe v zboru zgodijo, ko ne pojemo, ampak med pavzo ali po vaji, ko pevci klepetajo med sabo, tudi zunaj, brez primerne razdalje, se rokujejo, objemajo ...

Zakaj je pomembno, da v tem času pevski zbori vendarle delujejo? Lahko bi počakali, da korona mine.

Mislim, da ljudje potrebujejo tudi to, da se umetniško, glasbeno izražajo. Na Škofijski klasični gimnaziji smo letos doživeli, da so prvi letniki komaj čakali, da se začnejo pevske vaje. Pevski zbor je tudi ena od najpomembnejših župnijskih skupin. Zaradi petja v zboru ljudje redno prihajajo k maši in pri njej aktivno sodelujejo. Zbor je kot majhna družina, pevci so prijatelji med sabo, si tudi sicer pomagajo in potrebujejo tedenska srečanja. Zbor je namreč kot cvet, ki ga je treba vseskozi negovati, drugače lahko hitro ovene. Na pevskih vajah je vse strukturirano, zborovodja lahko pevce tudi opozarja, zato so pevske vaje bolj varne kot druga neformalna druženja.
_ _ _

*Prispevek je objavljen v novi Naši družini (41/2020), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*

*Priporočila slovenskih škofov cerkvenim pevcem in zborom TUKAJ.*

*Cerkvenim pevcem, glasbenikom in zborom je namenjena revija Cerkveni glasbenik.*