Katalog glažutarskih predmetov Pihalci ognjenih svetov. Po poteh glažutarjev na Goriškem predstavlja materiale ostaline nekdanjih gozdnih steklarn na območju Trebuše in Trnovskega gozda (Mrzla in Mojska draga), ki jih zgodovinski viri poimenujejo tudi goriške steklarne (1722–ok. 1830). 

Vpogled v proizvodne procese v gozdnih steklarnah

Katalog, ki ga je uredila Petra Kolenc, omogoča vpogled v proizvodne procese, kroženje izdelkov in izdelavo stekla v gozdnih steklarnah. Večina predmetov izdelanih na območju Trnovskega gozda, danes hranjenih v muzejih v Gorici, Ljubljani in Tolminu, izvira iz nekdanjih steklarn ali zasebnih zbirk ter je rezultat terenskih raziskav, ki sta jih pred prvo svetovno vojno izvajala brata Giovanni in Ranieri Mario Cossar, goriška zgodovinarja, etnografa in kasnejša direktorja muzejev v Gorici.

Najdbe prispevajo k razumevanju razvoja steklarstva

Katalog vključuje tako vsakdanje kot tudi tehnološko zahtevnejše steklo, fragmenti in žlindra pa omogočajo zanesljivejšo interpretacijo in določanje izvora. Najdbe prispevajo k razumevanju razvoja steklarstva v srednjeevropskem prostoru od zgodnjega novega veka do 19. stoletja ter pričajo o vključenosti goriškega obrobja v tedanje kulturne in miselne tokove.

Pihalci ognjenih svetov, glažute – uvod

Toni Gomišček, Iz peska in pepela naredili steklo, glažute, Petra Kolenc, Primorski dnevnik, 2. 8. 2026

Jernej Mlekuž med predstavitvijo knjige Zgodovina cepljenja 26. maja 2026 v Ljubljani. Foto: Ivo Žajdela

Jernej Mlekuž: Bratstvo in slivovka

Založba ZRC je izdala knjigo Jerneja Mlekuža Bratstvo in slivovka. C₂H₅OH z zaslugami za narod. Kaj, če se zgodovina naroda ne skriva v ustavah, vladavinah, patriotizmu, govorih, vojnah in mejah, ampak v enem samem samcatem kozarčku, se je vprašal avtor. »Bratstvo in slivovka je knjiga o tem, kako lahko ena sama opojna pijača pove več o državi, narodu, uspehih, razpadanju, spominih, gostoljubju, trgovini, mitih in vsakdanjem življenju kot cela parada uradnih zadevščin. Slivovka tu ni rekvizit ali orodje, ampak glavna figura: tekoča priča jugoslovanskega stoletja in postjugoslovanskega mačka.«

Slivovka ni le tolažba, razvada ali običaj

Avtor je z »brskanjem« po časopisju, arhivih, literaturi, spominih, oglasih, etiketah, anekdotah in ostankih vsakdanjega življenja vsrkaval pijačo, ki je obenem domača in politična, ljudska in simbolna, predmet skupnosti in sredstvo za prisvajanje. Pred bralcem se razprostre svet, v katerem slivovka ni le tolažba, razvada ali običaj, ampak nič manj jezik pripadnosti, znak bližine, sredstvo za prepričevanje in včasih tudi detonator zgodovine.

»Duhovita, ostra, neposredna, živa in živahna zgodba o Jugoslaviji in o svetu po njej, povedana iz nepričakovanega zornega kota – iz kozarca. Knjiga za bralstvo, ki ga zanimajo zgodovina, kultura, Balkan, dobra esejistika, osupljive podobe in vse tisto, kar uradne razlage praviloma pustijo v predalu, če ne celo kje pod mizo. Ker narod še najlaže razumeš takrat, ko pogledaš, kaj si naliva,« so zapisali o knjigi.

Opojna tekočina, ki je hkrati vezivo

»Pisati zgodovino Jugoslavije brez slivovke je tako, kot pisati zgodovino odkrivanja vesolja brez vesoljskih ladij. No, približno tako,« beremo v knjigi. »/Slivovka/ je v tej knjigi metonimija: opojna tekočina, ki je hkrati vezivo. Opojna in spojna! Je most – med pokrajinami, razredi, jeziki, značaji. Med preteklostjo in spominom. Med zgodovino in mitom.« »Ko steklenica stopi na govorniški oder zgodovine, se retorika spremeni v tekoče stanje in resnica dobi promile.«

»Če je bila Jugoslavija politična fikcija, potem je bila slivovka njena tekoča realnost – aroma, ki je v vsakem kotičku nekdanje skupne domovine dišala znano. /.../ Prav slivovka je, če hočete ali ne, eden redkih dokazov, da je ta narod nekoč obstajal. Vsaj na jeziku.« »Nazdravimo. In ne pozabimo – v vsakem kozarcu se skriva zgodba. Včasih tudi narod.«

Lucijan Zalokar, Jernej Mlekuž, Slivovka ni dekla politične zgodovine, Nedelo, 6. 6. 2026