Petrov novčič je starodavna nabirka Cerkve za naslednika apostola Petra, s katero papež podpira človekoljubna dela v najrevnejših predelih Katoliške Cerkve. Nabirka je izraz občestva in soudeležbe pri papeževem poslanstvu oznanjevanja evangelija, spodbujanja miru ter širjenja krščanske ljubezni, pojasnjujejo na spletni strani SŠK.

Tudi tokrat bo vsak dar, velik ali majhen, namenjen podpori papeževega poslanstva.

Za podporo tej pobudi sta Tajništvo za ekonomijo in Dikasterij za komunikacijo pri Svetem sedežu pripravila informativno gradivo (glej video), ki ponazarja pomen tradicionalne nabirke. Več informacij o Petrovem novčiču je na voljo na uradni spletni strani www.obolodisanpietro.va/, kjer je predstavljena finančna pomoč, ki jo verniki ponudijo papežu.

Preberite tudi: Papež Leon XIV., gospodarstvenik in avtomehanik

Kot vsako leto bo tudi tokrat vsak dar, velik ali majhen, namenjen podpori papeževega poslanstva in njegovih dejanjih ljubezni v odziv na potrebe in izredne razmere po vsem svetu.

Zgodovina Petrovega novčiča

Nabirka Petrov novčič kot dar svetemu očetu se je uveljavila v 7. stoletju, ko so Anglosasi sprejeli krščansko vero, pišejo na spletni strani SŠK. Nabirka je bila že od samega začetka povezana s praznikom apostola Petra, ki mu je Jezus zaupal svojo Cerkev. V naslednjih stoletjih se je s sprejemanjem krščanstva drugih evropskih ljudstev širila, vedno kot znamenje hvaležnosti in bližine papežu, kot izraz enosti Cerkve in cerkvene soodgovornosti.

Papež podporo, ki jo prejme, že od nekdaj podeli s tistimi, ki potrebujejo pomoč.

Izraz »Petrov novčič« se je od srednjega veka naprej uporabljal za letni prispevek, ki so ga Svetemu sedežu plačevale države ali krajevna gospostva. S protestantsko reformacijo in koncem fevdalnega režima pa so ti odnosi med evropskimi kraljevinami in papežem prenehali. V 19. stoletju, malo pred propadom Papeške države (1870) in izgubo rent od posesti, se je po vsej Evropi in v čezmorskih državah pojavila presenetljiva pobuda vernikov, da papežu ponudijo materialno pomoč.

Ta ljubeč odziv katoličanov je bil za svetega očeta velika tolažba in spodbuda. Tudi v tistem kriznem času je poskrbel za najbolj trpeče (recimo žrtve katastrofalnega potresa na Hrvaškem leta 1881) in jim namenil del prispevkov v okviru Petrovega novčiča. Papež tako podporo, ki jo prejme, že od nekdaj podeli s tistimi, ki potrebujejo pomoč. Na ta način izraža pozornost očeta, ki skrbi za vse svoje otroke: prejema, da bi dajal tistim, ki v določenem trenutku najbolj potrebujejo pomoč.