Papež Frančišek je v včerajšnjem nagovoru med jutranjim bogoslužjem v kapeli Doma sv. Marte kot zgled izpostavil pogum pri reševanju Judov med drugo svetovno vojno. Ob tem je spomnil na svojega predhodnika papeža Pija XII. (1939-1958) in spregovoril o usmiljenju, ki je tedaj zahtevalo tudi pripravljenost na precejšnje tveganje.

»Pomislite na Rim: koliko ljudi, začenši s Pijem XII., je na vrhuncu vojne tvegalo, da bi skrilo Jude pred gotovo smrtjo ali pred deportacijo! Tvegali so lastno glavo! Reševanje življenj vseh tistih ljudi je bilo zagotovo delo usmiljenja«, je po navedbah Radia Vatikan dejal papež Frančišek.

Držo Pija XII. v odnosu do holokavsta zgodovinarji ocenjujejo zelo različno. Medtem ko mu kritiki očitajo, da svojega vpliva ni uporabil v zadostni meri, pa zagovorniki opozarjajo na rešitev številnih Judov in na njegove govore, v katerih je obsojal dejanja nacistov. Papež Benedikt XVI. je decembra 2009 priznal »junaške kreposti« Pija XII., vendar njegov beatifikacijski proces v zadnjih letih ni kaj dosti napredoval.

Vatikan je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sklical lastno zgodovinsko komisijo, ki naj bi obdelala arhivski material o Piju XII., rezultat njenega dela pa je obsežna dokumentacija o medvojnem dogajanju v Vatikanu. Objava nadaljnjih dokumentov po navedbah iz Vatikana zamuja zaradi nepričakovano visokih stroškov pri katalogizaciji.

Sodeč po najnovejših dokazih (pričevanja Judov, novi dokumenti in arhivski material) je Pij XII. pomagal 63 % Judov ali dvema tretjinama izmed 9.975 ljudi (8.000 Rimljanov in 1.975 tujcev), ki so se v času nacističnega pregona znašli v Rimu.

Vir: Kathpress / Aleteia
Foto: splet