Združenje ‘Sveta noč’ iz avstrijskega Salzburga želi svetu predstaviti pravo sliko duhovnika Josepha Mohra, pisca besedila svetovno znane božične pesmi ‘Sveta noč, blažena noč’. Salzburški duhovnik je umrl leta 1848, trideset let po krstni izvedbi skladbe, ki sta jo ustvarila skupaj s Franzem Gruberjem. Po besedah članov združenja je ‘nedvomno izhajal iz zelo skromnih razmer’ in je bil leta 1837 v svoji zadnji župniji Wagrain izredno socialno dejaven. Kljub temu ga ne moremo označiti kot ‘zgolj socialnega upornika’, zatrjujejo pri združenju, zato se jim zdi skrajni čas, da – predvsem v domovini - popravijo vtis o Josephu Mohru.

V obdobju, ko so bili proti Mohru uperjeni disciplinski postopki, je bil duhovnik povabljen v salzburško stolnico kot postni pridigar. Pri združenju so prepričani, da do tega ne bi prišlo, če bi tedaj pritožbe zoper njega jemali resno. Mohrova socialna občutljivost v predmarčni dobi (pred Pomladjo narodov leta 1848)je nesporna. To občutljivost je udejanil v zadnjih letih svojega življenja z izgradnjo šole v Wagrainu in obnovo tamkajšnje ubožnice.

Mohr je bil rojen decembra 1792 v Salzburgu kot eden izmed številnih nezakonskih otrok mušketirja Franza Mohra in njegove kasnejše soproge Anne. Z denarno podporo stolnega vikarja Johanna Nepomuka Hiernleja, ki je cenil Mohrovo glasbeno nadarjenost, je obiskoval Akademsko gimnazijo v Salzburgu in gimnazijo benediktinskega samostana Kremsmünster na Zgornjem Avstrijskem. Leta 1811 je v Salzburgu pričel s triletnim študijem teologije. 21. avgusta 1815, po papeževem privoljenju (nezakonski otroci so potrebovali posebno dovoljenje), ga je passauski pomožni škof Karl Kajetan posvetil v duhovnika. Kot duhovnik je večinoma deloval na območju Salzburga. Umrl je 4. decembra 1848 v Wagrainu.

Kot kaplan je Mohr leta 1816 spisal besedilo ‘Sveta noč, blažena noč’. Leto kasneje je prišel v Oberndorf pri Salzburgu in tam je učitelj Franz Gruber njegovo besedilo uglasbil, pesem pa so prvič predvajali pri polnočni maši 24. decembra 1818. Danes je ‘Sveta noč’ sestavni del zahodne kulture.