To vprašanje: Kakšno vodo pijemo danes in kakšno bomo jutri?, bi moralo skrbeti ne le Kamničane, marveč tudi Komendčane, ki pijemo vodo iz istega zajetja Iverje. Svetovni dan Zemlje, ki smo ga praznovali prav 22. aprila, je bil priložnost za postavitev in osvetlitev tega vprašanja. 

Predavatelji (z leve proti desni): dr. Rajko Slapnik, dr. Blaž Komac in Vido Kregar. FOTO: Jožef Pavlič

 Vsaj za nekaj deset udeležencev predavanja, ki so prisluhnili strokovnjakoma na tem področju dr. Blažu Komcu, vodji Oddelka za naravne nesreče pri ZRC SAZU, in dr. Rajku Slapniku, malakologu, biospeleologu, jamarju in samostojnemu raziskovalcu, ter zagovorniku čistih voda Vidu Kregarju, jamarju in predsedniku Jamarske zveze Slovenije. V kakšnem stanju so danes vode, ki izvirajo izpod Kamniško-Savinjskih Alp. Ugotovili so, da v zelo zaskrbljujočem. Še posebej poleti, ko se na Veliko planino zgrinjajo množice ljubiteljev gora, pohodniki, gobarji, borovničarji, tam pa so že vikendaši, dopustnikarji, pastirji s svojimi čredami in drugi. Vsi ti in drugi prispevajo, da se v potokih in potočkih ter Kamniški Bistrici tvorijo bakterije.    

Predsednica Društva sv. Jakob Kamnik  dr. Marjeta Humar pozdravlja predavatelje. FOTO: Jožef Pavlič

V vodi našli bakterije E coli 

Strokovnjaki, ki so leta 2020 raziskovali izvir Lučnice, izvir nad Klusom, Konjski potok, potok pri žičnici, izvir pri Kopiščih, kjer počivajo pobiti po drugi svetovni vojni (ti ne onesnažujejo voda), so ugotovili, da so v njih bakterije E coli, ki lahko povzročijo okužbe črevesja. Največ jih je v izviru Lučnice. Stanje se začne slabšati po maju, najslabše je poleti, proti koncu leta pa se izboljšuje. Tudi v samem zajetju Iverje, iz katerega pijemo vodo kamniški in komendski občani. Raziskave kažejo na »rapidno poslabšanje«. Rdeče številke na prikazanih grafikonih so bile zaskrbljujoča potrditev tega: da te vode poleti zaradi vsebnosti človeškemu organizmu škodljivih snovi niso več pitne. »Onesnaženje je posledica dejavnosti na Veliki planini, neurejena komunala. Prav tako v dolini Kamniške Bistrice,« smo slišali udeleženci predavanja. 

Pereče vprašanje o pitni vodi je pritegnilo številne obiskovalce. FOTO: Jožef Pavlič

Le 15 od okrog 70 vodnih izvirov je čistih

V Kamniško-Savinjskih Alpah in v dolini Kamniške Bistrice je okrog 70 vodnih izvirov. Mikrobiološke analize so pokazale, da jih je le 15 brez bakterij. V drugih pa so nitrati, sulfati … To še ne pomeni, da te vode niso pitne. Kako dolgo bodo, je drugo vprašanje.  

In rešitev? »Država se s tem ne želi ukvarjati, občina Kamnik pa se izgovarja, da to ni njeno delo,« je povedal Vido Kregar.

Močno onesnaženo Mengeško polje 

Rešitve so mogoče, če bi odgovorni za pitno vodo (!?) stopili skupaj in kaj več ukrenili. Od zgoraj navzdol, od koder pritekajo vode. Ker je to kraški svet, je onesnaževanje voda še hujše, močnejše in zaskrbljujoče. Še veliko huje je pri rekah, kot je Sava, saj so pri Dolskem v njej odkrili kar 133 spojin (atrazin, organska topila, kofein …). Zelo močno je onesnaženo Mengeško polje, na katerem so našli 66 spojin. Prav to polje – »sosedske vode« – bi bila ena izmed rešitev, če zajetje voda izpod Kamniško-Savinjskih Alp ne bi bilo več primerno za pitje. Kadar ni, za to, da je, poskrbijo s kloriranjem vode in drugimi ukrepi, smo slišali na predavanju. Pa tudi z opozorili prek javnih občil. 

Ena izmed možnih rešitev je poglobitev vrtin. Vendar, kako globoko? Posebej na Mengeškem polju, ki je že tako onesnaženo s pesticidi, gre vse, ker je tam toliko kamenja in proda, že tako v tla. 

Reka Pšata z mostu pri Suhadolah. FOTO: Jožef Pavlič

Kaj so ugotovili kamniški jamarji?   

»Kamniški jamarji že nekaj let sistematično raziskujejo izvirske vode pod velikoplaninsko planoto in v dolini Kamniške Bistrice. Povprečni pretok in podtalnica sta v preteklih desetletjih precej upadla. Glede na pričakovani dvig temperatur ozračja in ogozdovanje bosta vprašljivi kakovost in količina pitne vode. Nujni bodo strateški ukrepi za obvladovanje tveganj, posebej v luči razvoja turizma na občutljivih gorskih kraških pokrajinah,« je bila iztočnica predavanja in obenem zaveza za vse, ki so pristojni, da Kamničani pa tudi Komendčani, pijemo čim bolj kakovostno pitno vodo. Kot vse kaže, je le še vprašanje časa, kako dolgo. 

Reka Pšata teče veliko čistejša kot nekdaj. FOTO: Jožef Pavlič

Kaj predlagajo za obiskovalce Velike planine? 

Da smo resnično zaskrbljeni, so potrjevala številna vprašanja predavateljem. Ti nimajo čarobne palice, kot Mojzes, da bi udaril po skali in bi iz nje v puščavi pritekla voda, vedo pa, in so tudi povedali, kaj bi bilo treba narediti. Kar zadeva kamniške in komendske občane bi morali vodstvi obeh občini stopiti skupaj in ukrepati, dokler je še čas. Ura še ne bije alarma, ga bo pa kmalu, če se ne bo nič spremenilo. Predavatelji so za Veliko planino med drugim predlagali višje parkirnine, da bi se čim manj ljudi vozilo nanjo z avtomobili, bi namesto tega hodili peš. Dalje sanacijo greznic (leta 1995 jih je bilo 200, 170 počitniških hišic), ureditev odlaganja odpadkov, bolj premišljeno gradnjo cest, ustavitev divjega kampiranja. 

Na velikonočni ponedeljek so si številni obiskovalci ogledali tudi zanimivost pri Suhadolah - Mlinčke. FOTO: Jožef Pavlič

Kdaj bodo občinski svetniki rekli svojo besedo?

Kot prvo so predlagali boljšo obveščenost ljudi. Kako je glede tega pri kamniških občinskih svetnikih, je povedal Valentin Zabavnik iz Tunjic. Da sploh ne vedo, kakšno je stanje glede pitne vode v občini, zato o tem tudi ne razpravljajo na sejah. Sedaj bodo lahko, ko bodo prebrali strokovni prispevek v prihodnjem Kamniškem zborniku. Tudi komendski občinski svetniki, saj tudi Komendčani, tako kot Kamničani, dobivamo vodo iz zajetja Iverje. 

Dobro in prav bi bilo, da bi v Komendi, kot so pred »davnimi« leti na Križu (pobudnik je bil dr. Stanislav Zarnik), spet organizirali okroglo mizo o pitni vodi pri nas. Dotlej pa imamo srečo, da jo lahko pijemo iz »ta Žegnanega studenca« pri Suhadolah; nekateri jo iz »ta Mrzlega«, a staroselci je niso. Pomemben vir zdrave pitne vode je tudi Glavarjev vodnjak iz daljnega leta 1750, v katerem redno nadzorujejo kakovost vode. Pa, mogoče še kakšen drug vodnjak ali vodni vir. Vsekakor bi bilo dobro, da bi strokovnjaki preverili kakovost vode v vseh izvirih v naši občini, reki Pšati, potoku Brnik (Reki) Vrtaškem potoku, Knežu, Tunjici, Strženu … Reka Pšata teče sedaj veliko bolj čista, kot nekdaj, ko še ni bilo čistilnih naprav in kanalizacije, se poleti nekateri celo kopajo v njej. Zelo razveseljujoče, še bolj pa bo, ko bomo občani pili zares neoporečno vodo. Da je kdaj oporečna, nas, še dobro, sproti obvešča občinski vrh. 

Mlinska kolesa Mlinčkov se veselo vrtijo. FOTO: Jožef Pavlič

Želimo piti naravno vodo, ne filtrirano

»Filtrirana voda ni rešitev,« je poudaril Vido Kregar. Vsi si želimo piti naravno vodo. Da ne boste sedaj vsi navalili ponjo s plastenkami k »ta Žegnanemu studencu«! Skodelo pa si jo le privoščite, kadar se boste mudili pri Mlinčkih. Vaščan Vinko mi je povedal, da se je pozdravil z njo. Izraelec, ki sem ga srečal pri termalnem viru v Tuhinju (o tem je bila tudi beseda), kamor sem se pred leti vozil po vodo, pa mi je dejal, da raje pije viski, ker »širi žile«. No, oba, voda in viski, jih čistita. 

Tole, delček povedanega oz. opozorjenega na predavanju, naj nas vse spodbudi, da bomo več naredili za čisto okolje, h čemur je prispevala tudi nedavna občinska čistilna akcija. »Ustavili onesnaževanje zemlje,« je bilo za konec poudarjeno na predavanju. S tem vred tudi voda. 

Goste je pozdravila in se jim za zelo pereče predavanje – predstavitev težav z zagotovitvijo pitne vode v prihodnje – zahvalila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar.