Med kapelami, na Slovenskem posvečenimi Mariji Snežni, ima posebno mesto tista, ki romarje sprejme v planini Jasenje nad Gozdom Martuljkom. Letos je razlog za njen obisk te dni okoli praznika Marija Snežne še prav poseben, saj se spominjamo stote obletnice njene postavitve.

V Katoliški cerkvi 5. avgusta obhajamo god sv. Marije Snežne.

Kakšna je torej zgodba te znamenite kapele? Strnjeno jo v svoji knjigi Sveto, preprosto in pristno, ki jo je leta 2023 izdal ob svojem zlatomašnem jubileju, popisuje njen sedanji oskrbnik, duhovnik novomeške škofije in nekdanji direktor Družine dr. Janez Gril.

Več kot 40-letne planinske počitnice 

»Poleti 1984 me je nekdanji rektor semenišča dr. Janez Oražem povabil, naj mu pridem pomagat maševat pri kapeli Marije Snežne v planini Jasenje nad Gozdom Martuljkom, ki leži med prvim in drugih slapom ob poti Za Ak. Tako so se začele moje planinske počitnice, od začetka avgusta do praznika Marijinega vnebovzetja, ki trajajo že skoraj 40 let,« je pred tremi leti zapisal dr. Gril – tovrstne počitnice so se torej do danes raztegnile že na več kot štiri desetletja.

Dr. Janez Gril in dr. Janez Oražem. VIR: Iz knjige Sveto, preprosto in pristno

Kraj premišljevanja o Lepoti

Še precej daljša pa je zgodovina omenjene kapele. Njeni začetki, kot jih popisuje dr. Gril, segajo v 20. leta prejšnjega stoletja, ko so nekateri ljubljanski bogoslovci, spodbujeni od nemškega liturgičnega gibanja, iskali primeren kraj, kjer bi lahko v miru in sredi naravnih lepot premišljali o Bogu, ki je Lepota sama. Tak kraj so našli v planini Jasenje. S Citrarjem, enim od lastnikov planine, so se dogovorili za najem zemljišča in leta 1924 postavili planinsko kočo, kamor so hodili na počitnice. Po dveh letih pa so na sosednji Kotnikovi parceli postavili še kapelo, ki so jo posvetili Mariji Snežni.

Notranjost kapele s sliko Marije Snežne (delo Tomaža Perka). VIR: Iz knjige Sveto, preprosto in pristno

Iz ohranjenih spominskih knjig je, kot navaja dr. Gril, razvidno, da je to idilično preživljanje počitnic trajalo do leta 1942. Nemci so dve leti pozneje kočo požgali, kapelo pa pustili (kot razberemo iz nekaterih zapisov, so Nemci takrat požgali vse pastirske domove v Jasenjah, pustili pa senike in kapelo, ki so jo domačini odprli, da se je videlo, da je to sakralni objekt, zato ji je bilo prizaneseno).

Ključna Finžgarjeva vloga

Po vojni so nekateri duhovniki in bogoslovci na čelu z dr. Janezom Oražmom, želeli oživiti nekdanje počitnice v Martuljku. Pridružil se jim je še pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki so mu Nemci med vojno požgali njegovo Murko pod Stolom. Prav Finžgarju gre, kot zapiše dr. Gril, »največ zaslug, da je povojna oblast dovolila kapeli dodati še bivalni del, kuhinjo in ležišče z nekaj pogradi«. Finžgar je v kapeli leta 1961 obhajal biserno mašo, pridigal pa mu je ljubljanski škof Anton Vovk. Domačini zaradi tega kapeli še danes pravijo »Finžgarjeva kapela«.

Nova oskrbniška generacija

Duhovniki, ki so se tu zbirali, pa so se imenovali »Martuljkarji«; počasi so ostareli in pomrli, in tako je dr. Oražem, ki je na koncu ostal sam, dr. Grila večkrat prosil, naj prevzame skrb za kapelo. »Skupaj s tremi prijatelji, dr. Petrom Kvaternikom, Janezom Pucljem in upokojeno tajnico Teološke fakultete v Ljubljani Heleno Rus, smo zbrali potreben denar in od dedičev nekdanjega kmeta Kotnika kupili zemljišče, na katerem stoji kapela. Da se ne bi zanamci prepirali, čigava bo, smo jo ob nakupu prepisali na ljubljanski nadškofijo. Ob delitvi premoženja med Ljubljano in Novim mesto /ob ustanovitvi novih slovenskih škofij/ so gozdovi v Gornjesavski dolini postali last novomeške škofije in s tem tudi kapela Marije Snežne v Jasenjah,« lastniško plat kapele v svoji zlatomašni knjigi popisuje dr. Gril (in ob tem napoveduje, da bo prej ali slej moral skrb za kapelo prevzeti kdo drug).

Lepo obiskane avgustovske maše

»Med počitnicami imam v kapeli vsak dan mašo, h kateri prihajajo ljudje iz doline in od drugod. Na praznik Marije Snežne in na veliki šmaren se jih zbere nekaj sto,« svoj avgustovske počitnice v Jasenju opisuje dr. Gril. Ne dvomimo, da se bo v soboto, 8. avgusta, ob 10. uri, ob stoletnici kapele ob škofu Glavanu in oskrbniku dr. Grilu znova zbralo še večje romarsko občestvo.