Na pot se je 29 romarjev podalo v organizaciji agencije Trud. Kot je pri romanjih običajno, ima skupina poleg turističnega vodnika tudi duhovnega spremljevalca. Duhovnik Janez Gril je v tej vlogi že domač, saj je bil na Caminu že desetkrat v tej vlogi, večkrat pa spremlja tudi romarje v Rim ali kakšno drugo romarsko svetišče. 

Janez Gril je bil duhovni spremljevalec romarske skupine v organizaciji agencije Trud. FOTO: osebni arhiv

Angleška pot - Camino Inglés

Romarska skupina je z letalom poletela v portugalski Porto, nato pa so se z avtobusom odpeljali proti severu v špansko pokrajino Galicija na izhodišče t. i. angleške romarske poti "Camino Inglés". Pot vodi od mesta Ferrol v bližini La Coruñe ob atlantski obali. Po tej poti so v preteklosti romali Angleži, ki so prihajali po morju, je povedal Janez Gril. Trasa poteka skozi slikovito pokrajino Galicije, večinoma ob obali, delno tudi po celini, in verjetno sledi starim rimskim potem do glavnega cilja: Santiaga de Compostela. 

Mestna hiša v La Coruni. FOTO: osebni arhiv

Leta niso ovira!

Trudovi romarji so v petih dneh prehodili 113 kilometrov, je povedal Janez Gril. "Že prvi dan smo prehodili 27 kilometrov – kar precej naporno. Bil sem drugi najstarejši udeleženec (en gospod je bil leto starejši, ena gospa leto mlajša), ostali pa so bili večinoma stari med 40 in 70 let. Najmlajši romar je bil star manj kot 40." 

Vsak dan so se zgodaj odpravili na pot. "Seveda nismo mogli hoditi vsi skupaj – nekateri so bili hitrejši, drugi počasnejši. Pot je bila dobro označena, vodič nam je razložil potek in nas opozoril na pomembne točke. Avtobus s prtljago nas je čakal na določenih mestih; tisti, ki so bili preveč utrujeni ali so imeli žulje, so se lahko tudi peljali del poti. Tudi sam sem se enkrat del poti zapeljal z avtobusom. Kljub temu je večina vztrajala peš. Že to, da smo lahko hodili z le najnujnejšo prtljago, je bilo olajšanje," je pripovedoval. 

Tako so romarji izgledali nekoč. FOTO: osebni arhiv

Pot je bila raznolika – kamnita, asfaltirana, senčna in sončna, vedno pa čudovita. "Lepa pokrajina, prijazni ljudje, stare cerkve in mir, vse to je prispevalo k globokemu duhovnemu doživetju." 

Bi tudi vi šli na romanje z agencijo Trud? Kliknite TUKAJ!

Vsak dan maša in rožni venec

Kot je na romanjih običajno, so imeli romarji vsak dan mašo: običajno že zjutraj, preden so odrinili na poti, nekajkrat pa zvečer, ko so prispeli na cilj za tisti dan. Janez Gril je povedal, da so bili med romarji tako dejavni kristjani kot tudi taki, ki pri maši niso vsak teden. "Vse nas je družila želja, da bi bilo romanje duhovno bogato. Spodbujal sem jih, naj bodo ponosni, da so se odločili za tako dolgo pot peš. Skupna hoja - in molitev - ljudi povezuje."

Ker smo v svetem letu, je Janez Gril romarje večkrat spomnil: »Ne pozabimo – smo romarji upanja.« Povedal je, da so ljudje to lepo sprejeli: "Pogosto so me sami spomnili, kdaj bomo tisti dan molili rožni venec. Zaradi velike skupine ga nismo molili med potjo, temveč na avtobusu ali v cerkvi."

Stolnica sv. Jakoba sije v svojem prvotnem sijaju. FOTO: osebni arhiv

Ganjeni prispeli v Santiago

"Ob prihodu v Santiago smo bili vsi presrečni," je povedal Gril. Čeprav niso prišli po znani francoski poti, kjer se že od daleč vidi zvonike katedrale, jih je prihod na trg pred veličastno, obnovljeno baziliko sv. Jakoba globoko ganil. Prvi dan so imeli mašo v stranski Marijini kapeli, v ponedeljek pa še romarsko mašo za vse skupine. "Cerkev je bila polna romarjev z vsega sveta, somaševalo nas je sedem duhovnikov. Del bogoslužja sem bral tudi v slovenščini, kar je bilo lepo presenečenje za našo skupino in ostale Slovence, pa tudi Hrvate, ki so bili navzoči." 

Posebno doživetje je bila znamenita kadilnica – velika več kot meter, ki jo šest mož z vrvmi zaniha čez ladjo cerkve. Pogled na nihajočo kadilnico, vonj kadila in petje ustvarijo vzdušje, ki ga ni mogoče opisati z besedami. Po maši pa so obiskali še grob apostola Jakoba. Vsak romar je lahko nekaj trenutkov molil in se dotaknil kipa apostola. 

Šli so še na konec sveta

Za zaključek so se z avtobusom odpravili še do Finisterre, do »konca sveta«, najbolj zahodne točke Galicije. Tam je postavljen svetilnik in Marijina cerkev, posvečena mornarjem, saj se je tam potopilo že mnogo ladij. Romarska skupina je občudovala sončni zahod. "Doživetje, ki poboža oči in dušo," je dejal Janez Gril.

Na "koncu sveta". FOTO: osebni arhiv

Katera romarska pot je Janezu Grilu najljubša?

Santiago de Compostela je po Jeruzalemu in Rimu tretja najstarejša božja pot. Janez Gril je obiskal že številna romarska središča po vsem svetu. Na vprašanje, katero ga najbolj nagovarja, je brez pomisleka odgovoril, da so mu najbolj pri srcu Marijina svetišča, kot so Fatima, Lurd, Medžugorje. "Tam se čuti izraz ljudske pobožnosti in ljubezni do Marije." Sicer pa ima vsaka od teh poti  svoj značaj in duhovno sporočilo. 

Danes potrebujemo isto kot naši predniki: notranji mir

"Romarske poti so izraz vere naših prednikov – v stiski so iskali Boga, mir in upanje. Tudi danes ljudje potrebujejo isto: notranji mir. Kdor se odpravi na romarsko pot, je že na poti, da ga najde – da se sreča z Bogom in s samim seboj. Romanje človeka spodbuja k razmisleku, k spremembi in hvaležnosti," je prepričan Janez Gril. 

Prošnje in zahvale romarjev z vsega sveta. FOTO: osebni arhiv

"Čar romanja ni le v radovednosti, kam te pot vodi, ampak v tem, kako globoko ga doživiš. In tisti, ki romanja spremljamo, moramo najprej sami to začutiti – da lahko pomagamo drugim do istega doživetja."