Pogovarjali smo se z arhitektom Robertom Dolinarjem, urednikom simpozija Plečnik in duhovno.

Simpozij pripravljate v sklopu praznovanja stoletnice Doma duhovnih vaj – kako je Plečnik povezan z njim in z jezuiti?

Plečnik po vrnitvi z Dunaja in Prage razen poučevanja na univerzi še ni imel veliko dela in eni prvih, ki so se nanj obrnili, so bili jezuiti, in sicer s prošnjo, da jim v Ljubljani na Poljanah načrtuje dom duhovnih vaj.

Plečnik je neskončna zakladnica svežine, pronicljivega branja prostora, spoštljivega odnosa do stvari in ljudi.

Dom Duhovnih vaj - Ignacijev dom duhovnosti v Ljubljani. FOTO: Ida Rus

Leta 1925 je bila zgradba blagoslovljena in v njej so se začeli duhovni programi za zelo različne skupine in posameznike.

Pismo jezuita p. Franca Tomca (1873-1951) Jožetu Plečniku. FOTO: p. Marjan Kokalj

Poleg drugih zanimivih srečanj ste ob častitljivi obletnici pripravili tudi strokovni simpozij, ki s še neosvetljenih zornih kotov osvetljuje Plečnikovo delo. Koga ste povabili k sodelovanju?

Nismo želeli ponavljati stvari, ki so bile že povedane ali smo jih lahko večkrat prebrali. Možnih imen predavateljev smo imeli kar nekaj, na koncu pa smo se morali omejiti na tiste, za katere smo menili, da nam bi lahko približali Plečnikovo duhovno podstat, ki je manj raziskana ali pa do danes ni bila še nikoli omenjena. 

Plečnikove Žale. FOTO: Tatjana Splichal

Če želimo govoriti o Plečniku in duhovnem, je prav, da se najprej vprašamo, kaj sploh pomeni pojem duhovnega. O tem nam bo spregovoril p. Ivan Platovnjak, tudi sam jezuit in profesor predmetov s področja duhovnosti na teološki fakulteti. 

Seminar bo zgovoren za tiste, ki se poklicno ukvarjajo s tovrstnimi tematikami, in hkrati za vse, ki jih zanima duhovno ali umetnost ali Plečnik ali lepota.

Nato smo se vprašali, kako, če sploh, je duhovno povezano z arhitekturo. O tem bosta poglobljeno spregovorila arhitekta najmlajše generacije Luka Jerman in Patrik Benedičič. 

Preddverje mrliške vežice sv. Antona, Žale. FOTO: Rok Sekirnik

Tretje predavanje bo posvečeno obdelavi ene same Plečnikove arhitekture, skozi katero predavatelj dr. Rok Sekirnik prihaja do popolnoma novih uvidov o večplastnosti Plečnika. Da se ne bi ustavili v posameznostih, bo dr. Damjan Prelovšek, ki je gotovo največji svetovni poznavalec Plečnikovih del, pripravil pregled širokega opusa Plečnikovih sakralnih del. O tem koliko je mogoče ločevati med Plečnikovo posvetno in sakralno arhitekturo bom sam skušal odgovoriti na zadnjem predavanju simpozija.

Jože Plečnik, 1952. FOTO: Janez Kališnik

Za koga, mislite, bi bilo dobro, da bi slišal stvari, ki jih bodo predavatelji predstavili na simpoziju Plečnik in duhovnost?

Najprej smo si simpozij zamislili kot strogo znanstveno konferenco, ker pa dogodek predstavlja zaključek celoletnega praznovanja stote obletnice Doma duhovnih vaj, smo ga oblikovali na način, ki bo zgovoren za tiste, ki se poklicno ukvarjajo s tovrstnimi tematikami, in bo hkrati zanimiv za vse, ki jih zanima duhovno ali umetnost ali Plečnik ali lepota. Torej vabljeni vsi, ki se najdete v tem...

Približati smo želeli Plečnikovo duhovno podstat, ki je manj raziskana ali pa do danes ni bila še nikoli omenjena.

Kako vas (kot arhitekta) Plečnik osebno nagovarja?

Bolj ko ga odkrivam, bolj vidim, kako je Plečnik neskončna zakladnica svežine, pronicljivega branja prostora, spoštljivega odnosa do stvari in ljudi.

Načrt vežice sv. Antona, Žale. RISBA: Robert Dolinar