Zapri
Iskanje

Plečnik in sveto

Za vas piše:
K. H.
Objava: 03. 01. 2019 / 11:30
Oznake: Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 04.01.2019 / 07:18
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Plečnik in sveto

Plečnik in sveto
V Plečnikovi hiši v Trnovem razstava o arhitektovem sakralnem ustvarjanju.
Januarja se spominjamo obletnic rojstva in smrti arhitekta Jožeta Plečnika (23. januar 1872– 7. januar 1953). Že od oktobra je v Plečnikovi hiši v Ljubljani na ogled razstava Plečnik in sveto. Sam naslov govori o njeni vsebini: na podlagi izvirnih zapisov, skic, načrtov in dopisovanja - ohranjenih je prek dva tisoč pisem, ki si jih je Jože Plečnik izmenjal z bratom duhovnikom Andrejem in s frančiškanom Josipom Markušićem – osvetljuje arhitektovo pojmovanje svetega in lepega. (več v tiskani številki Družine)


Jože Plečnik (23. januar 1872 - 7. januar 1957)


Na razstavi je poleg panojev tudi nekaj zanimivih predmetov, narejenih po Plečnikovi zamisli; med njimi dva edinstvena keliha (prvega, Škorjančev kelih, je Plečnik naredil leta 1950 za duhovnika Jožeta Škorjanca, drugega, imenovan tudi Plečnikov kelih, pa zase leta 1956). Škorjančev kelih ima pod nodusom obešen zlatnik, na njem sta upodobljena Jezusovo rojstvo in Janezov krst. Kelih je last nadžupnije Šmartno pri Slovenj Gradcu. Plečnikov kelih pa je domiseln z vdelavo avstro-ogrskih novcev s cesarjevo podobo. Glede na to, da so bila svetopisemska besedila pomemben del Plečnikove umetnosti in dopolnitev njegovega arhitekturnega sporočila, so lahko kovanci tudi odmev na odlomek iz Matejevega evangelija: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega."

Ustvarjanje kot molitev

Da so dela arhitekta Jožeta Plečnika bržkone najboljša priča o njegovem pojmovanju svetega, je zapisal v spremni katalog k razstavi kustos dr. Tomaž Jurca: »So kot molitev, v kateri se skrivajo vsa njegova prepričanja, vodila in načela. Pri Plečniku se namreč sveto ne navezuje zgolj na arhitektovo religioznost, ampak tudi na njegovo umetnost, na njegova osebna prepričanja, življenjske nazore in moralo. Tako vera kot umetnost sta za Plečnika sveti in mu pomenita iskanje najvišjega dobrega, moralno neoporečnega, nedotakljivega, lepega in ljubljenega.« Umetnost je torej za Plečnika utelešenje dobrega in lepega, naloga arhitekta, kot nekakšnega duhovnega izbranca, pa posredovati to dobro in lepo ljudem, je zapisal Jurca. »Njegova naloga je tako nadvse pomembna, zato mora biti umetnik kreposten in odkritosrčen. Po zgledu Johna Ruskina, ki ga pogosto omenja v svojih pismih, pojmuje Plečnik umetnost kot sad kreposti in kot posrednika do Najvišjega.«

'Vsak človek Boga moli, kakor ga po svoje more, ve in zna, Plečnik ga pač takole.'

Plečnikovo dojemanje umetniškega ustvarjanja kot najvišje kontemplacije je dobro opisal frančiškan Martin Perc, ki je pri arhitektu naročil kelih: »… ko sem ta kelih že posvečen prinesel iz ordinariata profesorju in ga tam postavil na mizo, sva molče sedela skoraj celo uro ob njem in ga gledala. Ko se je bilo treba posloviti, da pridem pravočasno na vlak, je vstal, kelih še enkrat pogledal in dejal: 'Vsak človek Boga moli, kakor ga po svoje more, ve in zna, Plečnik ga pač takole.'« Molitev pa, kot je poudarjal Plečnik, ne sme biti prazna oblika in ponavljanje naučenih vzorcev, ampak mora nekaj pomeniti in prav zato mora biti preprosta in razumljiva.

Ob razstavi je izšel tudi katalog, predstavili ga bodo v Plečnikovi hiši 9. januarja. Razstava je na ogled do 20. januarja.


Gradivo je iz zbirke Plečnikove hiše, za razstavo so izbrali redko videna ohranjena pisma, skice, načrte, fotografije in modele, povezane s tematiko razstave.


Na razstavi je tudi monštranca, načrte zanjo je Plečnik ustvaril za frančiškansko cerkev v Ljubljani

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh