Vseeno pa menim, da dunajska razstava širšemu tujemu občinstvu pomembno odpira pogled v slovensko kulturo, kar je dokazal tudi množičen obisk njene otvoritve. Kot vedno pri vseh velikih prireditvah posvečenih Plečniku, je pobuda zanjo tudi tokrat prišla iz tujine. Zamislil si jo je in z izrednim občutkom postavil arhitekt Adolph Stiller, ki skrbi za razstavno dejavnost dunajske zavarovalnice. Pred veliko fotografijo ljubljanskih tržnic so razvrščeni panoji z upodobitvami znanih in manj znanih mojstrovih del. Avtor razstave je ob vhodni baldahin, ki ponazarja Plečnikovo priljubljeno arhitekturno temo, razvrstil nekaj originalnih liturgičnih in drugih predmetov, medtem ko je sedežno pohištvo iz mojega in Steletovega stanovanja postavil pred velika ogledala, da si ga je mogoče ogledati iz vseh strani. Dvoje ciborijev in en kelih so posodili ljubljanski in kamniški frančiškani, drugi drobni umetnoobrtni izdelki pa so moja last.

FOTO: Damjan Prelovšek

Prav tako sem domala vse barvne fotografije posnel tudi sam. Ob tej priložnosti je izšel bogato ilustriran katalog v nemškem in angleškem jeziku s prispevki arhitekta Stillerja, Borisa Podrecce in mene. Zanimivo je, da je arhitekt Podrecca že daljnega leta 1967 na Dunaju organiziral prvo Plečnikovo razstavo, dobrih dvajset let pozneje pa je našega arhitekta promoviral še v svetovnem merilu v pariškem centru Georgesa Pompidouja. Razstavo si bo na Dunaju mogoče ogledati do sredine septembra.