Plemiške rodbine na Slovenskem – 16. stoletje

Šestnajsto stoletje je tudi slovenskim deželam prineslo korenite spremembe na družbenem, kulturnem in gospodarskem področju. Nenehni in obsežni turški vpadi so prisilili mnoge hrvaške plemiče, da so se naselili na Kranjskem in Štajerskem in tako »postali« habsburško plemstvo. Za boj proti Turkom je deželni knez potreboval velike vsote denarja, ki jih je lahko zagotovil le s sodelovanjem deželnih stanov. Ti so bili odkrito protestantski in zato v stalnih sporih z deželnim knezom. Povečane potrebe po denarju so silile zemljiške gospode k povečevanju dohodkov od njihovih gospostev in to je prav v 16. stoletju vodilo do dveh največjih izbruhov kmečkega nezadovoljstva.

Zapuščine protestantskih plemičev s konca 16. stoletja razkrivajo tudi sorazmerno veliko število slovenskih knjig, kar priča o njihovem znanju slovenščine. Večina rodbin, ki so svoj družbeni vzpon začele v 16. stoletju, je v naslednjih stoletjih izumrla, nekatere pa so se ohranile vse do današnjih dni. V knjigi Plemiške družine na Slovenskem. 16. stoletje (peta knjiga iz zbirke Blagoslovljeni in prekleti) je zgodovinar dr. Miha Preinfalk, višji znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, opisal družine Barbo-Waxenstein, Dienersperg, Engelshaus, Fürnpfeil-Pfeilheimb, Gregorijanec, Gusič, Jurič, Jurišič, Kosler, Lenkovič, Obračan, Rasp, Taufferer, Ursini-Blagaj in Zetschker.

Plemiške rodbine na Slovenskem, 17. stoletje

V 17. stoletju je zaradi protireformacijskega gibanja na Slovenskem veliko starih plemiških rodbin zapustilo svojo domovino. Praznino v družbeni eliti so zapolnili številni bogati tuji in domači trgovci, ki jim za povzdig v plemiški stan ni bilo treba opustiti svoje pridobitne dejavnosti. V tem pogledu so bili zelo uspešni prišleki iz severne Italije, ki so se na Kranjsko priseljevali že od konca 16. stoletja dalje (na pr. Mosconi, Codelliji, Lanthieriji, Wazi).

Razmere v 17. stoletju so bile v primerjavi s preteklimi obdobji že precej spremenjene, tako za ukvarjanje s trgovino ni bilo več treba nujno pridobiti meščanske pravice, če pa so mestne oblasti trgovce silile pod svojo jurisdikcijo, so lahko prešli v plemiške vrste (ko so postali še zemljiški posestniki), ne da bi zato morali opustiti trgovino ali kakšno drugo pridobitno dejavnost (npr. fužinarstvo, rudarstvo). To je omogočilo velike akumulacije kapitala in ravno konec 17. in začetek 18. stoletja je čas, ko so poplemeniteni meščani v naših deželah ustvarili res velika premoženja.

Knjiga Plemiške rodbine na Slovenskem. 17. stoletje, 1. del, vsebuje predstavitve 22 rodbin, ki so bile poplemenitene v 17. stoletju: Billichgrätz, Buset, Dolničar-Thalberg, Erberg, Flödnig, Florjančič-Grienfeld, Gaionzell, Graffhaiden, Kunstl-Baumgarten, Kuschlan(d)-Moosthal, Lukančič-Hertenfels, Pernburg, Qualiza, Raigersfeld, Schell-Schellenburg, Schweiger-Lerchenfeld,, Schwizen, Trilleg, Wazenberg, Wizenstein, Wolkensperg, Zanetti.
Knjiga je opremljena z bogatim slikovnim gradivom in rodovniki.

Plemiške rodbine na Slovenskem – 18. stoletje

V 18. stoletju je habsburška monarhija spodbujala razvoj trgovine, manufakture, kmetijstva pa tudi državne uprave in drugih dejavnosti (npr. poštne dejavnosti), ki so pripomogle k boljšemu delovanju in blagostanju države. Pri tem je na različne načine nagrajevala podjetne posameznike, ki so podpirali njena prizadevanja. Ena takšnih nagrad je bila tudi podelitev plemiškega naziva. Tudi današnji slovenski prostor iz tega dogajanja ni bil izvzet. V tem obdobju so bili v plemiški stan povzdignjeni posamezniki oz. rodbine, ki so kot trgovci, manufakturisti ali poštni mojstri delovali na našem ozemlju ali so iz njega celo izvirali. Med novimi plemiči je bilo tudi nekaj takih, ki so si plemiški naziv prislužili z izjemnim udejstvovanjem na področju državne uprave, znanosti in zdravstva.

V knjigi Plemiške rodbine na Slovenskem. 18. stoletje. 1. del je zgodovinar dr. Miha Preinfalk prikazal naslednje družine: Andrioli Desselbrunner, Födran-Födransperg, Gasparini, Jabornegg-Altenfels, Jellouschek-Fichtenau, Jenko-Jenkensfeld, Jenko-Jenkensheim, Lehmann, Pavich-Pfauenthal, Potočnik, Premrau-Premerstein, Preschern-Heldenfeldt, Schiller-Schildenfeld, Schiviz-Schivizhoffen, Sommaruga, Vega, Vest, Zois-Edelstein in Zorn-Mildenheim.

Vse knjige so bogato dokumentirane in opremljene s slikovnim gradivom.

Plemiške rodbine na Slovenskem – 19. stoletje

Druga knjiga iz zbirke Blagoslovljeni in prekleti. Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem (založba Viharnik), njena avtorja sta Mariano Rugale in Miha Preinfalk, predstavlja rodbine in posameznike iz slovenskega prostora, ki so bili v času Avstrijskega cesarstva v 19. in začetku 20. stoletja povzdignjeni v plemiški stan. Namen knjige je oživiti spomin na družine in posameznike, ki so sooblikovali zgodovino današnjega slovenskega prostora, a so danes skoraj pozabljeni. Toda če v roke vzamemo arhivske vire, spominsko literaturo in zlasti časopisje 19. in začetka 20. stoletja, vidimo, da so bili vsi ti ljudje še kako pomembni v slovenskem prostoru in da je njihova dejavnost glasno odmevala v takratni javnosti.

Slovenci imamo večinoma v zavesti, da je bilo obravnavano obdobje v nacionalnem smislu zelo burno, da je nasprotje med Slovenci in Nemci v južnih habsburških deželah pogosto vodilo v verbalne, včasih celo fizične spopade. Premalo pa se zavedamo oz. premalo poznamo vzgibe in razmišljanje, ki so ljudi vodili, da so se opredelili za to ali ono stran. Knjiga ponuja vpogled v tedanje razmere, posamezne družine so kot kamenčki v pisanem mozaiku poznohabsburške družbe. Paleta teh družin je zelo pisana: tu so bili Slovenci, ki so se opredelili za nemško stran, imamo Nemce, ki so podpirali slovensko stran, Nemce, ki so trdno zagovarjali nemštvo, in Slovence, ki so bili goreči narodnjaki. Vsem je skupno to, da so aktivno posegali v tedanje dogajanje in bili za svoje zasluge nagrajeni s plemiškim nazivom. Povzdig v plemiški stan je bil za mnoge od njih življenjski cilj in podredili so mu vse svoje življenje in delovanje. Zato sta razpad habsburške monarhije in odprava plemiških nazivov v letih 1918 in1919 veliko bolj prizadela to, novopečeno, plemstvo, kakor pa stare in uveljavljene plemiške družine.

Avtor knjig zgodovinar dr. Miha Preinfalk, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU.