Prvo berilo: Kdor se boji Boga, spoštuje starše, 1 Sam 1,20–22.24–28;
Ps 84;
drugo berilo: Družinsko življenje v Gospodu, 1 Jn 3,1–2.21–24

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 2,41–52)

Jezusovi starši so vsako leto za velikonočne praznike hodili v Jeruzalem. Ko je bil star dvanajst let, so šli na pot po praznični navadi. In ko so se po končanih prazničnih dneh vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegovi starši to opazili. Mislili so, da je pri popotni druščini, in so prehodili pot enega dne. Nato so ga začeli iskati med sorodniki in znanci. Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako stóril? Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel. Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, ohranila v svojem srcu. Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.

Video razlaga za otroke

Ples z Bogom

Piše: p. Primož Jakop

Desetletje, ki sem ga že preživel na župniji, mi je omogočilo dragoceno izkušnjo opazovanja odraščanja dojenčkov in otrok v šolarje in najstnike. Vsakič znova sem očaran nad spremljanjem, kako se starši učijo izpuščanja otroka iz svojih rok in zaupanja otrokovi lastni presoji. Velikokrat se mi zdi, kot da opazujem par, ki se uči plesati angleški valček: starši so kot plesalka, mladostnik kot plesalec. Za prvi korak mora plesalka stopiti z levo nogo nazaj, da naredi prostor za plesalčev korak z desno nogo naprej. Če plesalka prehitro stopi nazaj, bosta oba izgubila ravnotežje; če stopi prepozno, jo bo plesalec brcnil. Vaja dela mojstra, pravi ljudska modrost, in to velja tako za ples kot za vzgojo. Čim več časa se posveti usklajevanju in pogovoru, manj je brc in izgubljanja ravnotežja, v nobenem primeru pa ne gre brez besede »oprosti«.

Današnji evangeljski odlomek nam vsaj na prvi pogled prikazuje tipičen dan v življenju družine z najstnikom.

Današnji evangeljski odlomek nam vsaj na prvi pogled prikazuje tipičen dan v življenju družine z najstnikom. Jezus je kot dvanajstletnik po judovski postavi že skoraj odrasel in že dela korak z desno, starša pa še nista čisto pripravljena narediti koraka nazaj z levo in videti je, da je boleča brca neizogibna. A poglejmo, kako Jezus razloži svoje ravnanje in kako se nanjo odzove Marija!

P. Primož Jakop v današnji razlagi evangelija premišljuje o družinah z najstniki ... FOTO: Tatjana Splichal

Prvič »Oče«

Jezus v tem prizoru prvič spregovori in takoj izreče besedo »Oče«. Ker je iz sobesedila jasno, da govori o Bogu, je prav, da je beseda zapisana z veliko začetnico. Ob tem se velja spomniti, da je tudi ena od zadnjih Jezusovih besed (Lk 23,46) ta ista beseda. Jezus od tu naprej pa vse do smrti prepoznava Boga kot Očeta, sebe kot njegovega Sina, svoje življenje pa kot iskanje in izpolnjevanje njegove volje. To, »kar je njegovega Očeta«, je Očetov načrt ljubezni, v katerega Jezus vstopa kot poslušni Sin, ki se z zaupanjem prepušča Očetu, zato postaja kakor Oče, ki ljubi. S tem Jezus nam vsem, ki se kot Adam še vedno iz strahu pred Bogom skrivamo in pred njim bežimo, kaže tisto pot, ki nam je bila od vedno pripravljena, a nam jo je izvirni greh skril. V Jezusu je zdaj tudi nam omogočen dostop do intimnosti odnosa, ki obstaja med Očetom in Sinom.

Da bi kot Marija tudi mi zmogli stopiti v učenje plesa z Bogom ...!

Marija, ki še vedno ne razume, predstavlja nas. Te besede shrani v svojem srcu, kot bi bile seme, ki bo ob svojem času vzklilo. Ob tem, ko se jih spominja, se srce počasi polni s svetlobo razumevanja in spoznavanja Boga.

Da bi kot Marija tudi mi zmogli stopiti v učenje plesa z Bogom in narediti korak nazaj tudi takrat, ko ne razumemo vsega, v zaupanju, da On kot pozoren in ljubeč plesalec nikoli ne bo zamudil s svojim vstopom!