Na vprašanje Tadeja Strehovca, po čem si bosta škofa najbolj zapomnila svoje škofovsko delovanje, je Anton Stres odgovoril, da je to veliko stvari, omenil pa je štiri: ustanovitev in vodenje nove škofije v Celju, iz Ljubljane pa 550. Obletnica ljubljanske nadškofije, pokop škofa Rožmana in pastoralni dokument Pridite in poglejte. Marjan Turnšek pa je izpostavil ustanovitev in vodenje murskosoboške škofije in praznovanje Slomškovega leta.

Nova škofija v Celju, 550. obletnica ljubljanske nadškofije, pokop Rožmana in PIP

»Vesel sem bil tega, da sem bil prvi škof v Celju. To je moja domača škofija, na področju celjske škofije sem bil doma. Kadar smo od nas šli v mesto, smo šli v Celje, tako da je bilo to meni domače mesto. Ustanovitev škofije je bil zame velik izziv, velika naloga in mislim, da smo v dobrih treh letih, kar sem bil v Celju, postavili temelje, da celjska škofija živi in deluje naprej. To je bil lep dogodek, ki se ga bom vedno spominjal,« je dejal Anton Stres.

Iz časa nadškofovanja v Ljubljani je omenil tri stvari. »Obhajali smo 550. obletnico ustanovitve škofije in nadškofije, naredili smo ne le enkratno praznovanje jubileja, ampak celo vrsto dogodkov, katerih namen je bil to, kar si prizadevamo tudi v pastoralnem načrtovanju, to je poglobitev osebne vere. Tako kot je zapisal papež, ki je pred pol tisočletja ustanovil ljubljansko škofijo, da naj to koristi pomnožitvi vere božjega ljudstva, tako si tudi danes prizadevamo in tudi celotno obhajanje teh 550. Obletnice, kot so bila romanja arhidiakonatov v stolnico, je bilo zaznamovano s tem.«

Poleg tega je nadškof omenil še pokop škofa Rožmana. »Letos spomladi smo pokopali enega mojih prednikov, se pravi škofa Gregorija Rožmana. To je bilo glede na splošno razpoloženje, glede na javno mnenje, na zelo izkrivljeno, krivično podobo, ki jo še vedno nosijo o Gregoriju Rožmanu številni naši ljudje, lahko rečemo po krivdi tudi šole in zgodovinske informacije, zahtevno. Vendar je ta pokop potekal tako, da bo ostal v lepem spominu, bil je spoštljiv pokop, takšen pokop, kot si ga ta veliki ljubljanski škof, in lahko rečemo človek, ki je nosil veliko krivičnih obtožb, zasluži.«

Kot tretje pa je Stres omenil pastoralno načrtovanje, ki so ga skupaj z drugimi škofi zastavili v škofovski konferenci. »Mislim, da je to velik, daljnoročen dogodek, daljnosežen, da bi res naše pastoralno delovanje imelo jasen cilj. To se mi zdi pomembno: da vemo, v katero smer moramo težiti. Ali če rečem po domače: da vemo, v katero smer moramo riniti, v katero smer si moramo prizadevati. Da pri naših dejavnostih na župnijah ne delamo samo tisto, kar nam pride trenutno pod roko in sproti, ampak da imamo jasen cilj.«

Nova škofija v Murski Soboti, praznovanje Slomškovega leta

»Tudi moje delovanje v Murski soboti je bila t. i. cerkvena avantura ustanavljanja nove škofije. To je lepa stvar, ko skupaj z duhovniki in vernim ljudstvom sodoživljaš, kako nastaja nek cerkveni organizem, kako raste, se postavlja na lastne noge in zaživi kot krajevna Cerkev, torej kot tisto božje ljudstvo, ki ima v sebi vsa sredstva posvečenja. To je nekaj lepega, dobra izkušnja,« se je spominjal Turnšek in dodal, da ker je bila to majhna škofija, je zelo lepa izkušnja tudi življenje z duhovniki. »Z večino duhovnikov v murskosoboški škofiji smo vzpostavili lep odnos in ker nas je bilo malo, je bil tudi zelo živ, pravzaprav kot ena velika družina smo postajali. In še po nečem si bom zapomnil leta v Murski soboti: da sem lahko obiskal vse župnije, nekatere tudi večkrat. Po treh letih lahko rečem, da sem že kar precej vernikov prepoznaval, kam spadajo. To je verjetno v večji škofiji kot je na primer mariborska, nemogoče.«

Iz časa dveletnega nadškofovanja v Mariboru pa je Marjan Turnšek izpostavil praznovanje Slomškovega leta lansko leto. »Zame je bilo leto zelo močno, nagovarjajoče, veliko smo pripravili dogodkov tako na Slomškovem grobu kot na drugih mestih, kjer je Slomšek deloval. Posebno mi ostajata v spominu osrednji dogodek na Slomškovo nedeljo in pred tem prireditev v gledališču - to se mi zdi, da je v dveh letih mojega nadškofovanja v mariborski nadškofiji gotovo bil višek.«