Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Po Glavarjevi Komendi [FOTO]

Za vas piše:
Jožef Pavlič
Objava: 26. 11. 2023 / 11:30
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 26.11.2023 / 12:00
Ustavi predvajanje Nalaganje
Po Glavarjevi Komendi [FOTO]
Postanek za posnetek pred vrati v župnijsko cerkev sv. Petra v Komendi. FOTO: Jožef Pavlič

Po Glavarjevi Komendi [FOTO]

Triurni sprehod od veleuma Petra Pavla Glavarja, kartografa Ivana Selana, župnika Viktorijana Demšarja, arhitekta Jožeta Plečnika do Glavarjeve lipe.

Vodstvo Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik (njena Enota je tudi v Komendi) je v sodelovanju z dobrimi poznavalci Komende, njenih znamenitosti in pomembnih rojakov (Jožico Globočnik, Katjo Tabernik, Ivanom Hladetom in Mirkom Pogačarjem) 25. novembra dopoldne pripravilo triurni ogled najpomembnejših zgodovinsko-umetnostnih, arhitekturnih in književnih pomnikov, znamenitosti in zakladov v samem središču Komende.

Na poti k nekdanji Glavarjevi bolnišnici. FOTO: Jožef Pavlič

Večjo skupino obiskovalcev je pred že skorajda stoletno častitljivo občinsko stavbo pozdravila Jožica Globočnik.

Predstavnica knjižnice Franceta Balantiča Kamnik (da se imenuje po tem velikem pesniku Kamničanu, imajo zasluge tudi komendski občinski svetniki, ki se niso strinjali s predlaganim suhoparnim poimenovanjem Mestna knjižnica Kamnik) je vsem tujim gostom in številnim domačinom razdelila dragoceno brošuro Andreja Kotnika, vnetega raziskovalca zgodovine in pomembnih osebnosti v občinah Kamnik in Komenda ter pisca prispevkov za Kamniško-komendski biografski leksikon.

Ivan Hlade obiskovalcem razlaga dragocenosti Glavarjeve knjižnice v njeni predsobi. FOTO: Jožef Pavlič

Ker je bilo obiskovalcev veliko, so se razdelili v dve skupini. Ena si je pod vodstvom Ivana Hladeta ogledala knjižne zaklade Glavarjeve knjižnice, drugi pa je turistična vodička Katja Tabernik istočasno predstavila velikega kartografa domačina Ivana Selana v njegovi spominski sobi v nekdanji Glavarjevi bolnišnici.

Spotoma so si v predsobi ogledali še bogato razstavo, posvečeno nekdanjemu komendskemu župniku Viktorijanu Demšarju, največjemu raziskovalcu življenja in dela Petra Pavla Glavarja, ter drugim pomembnim Komendčanom.

Nato so skupaj prek pokopališča odšli na cerkveni trg s Plečnikovimi umetninami in Begičevim kipom Petra Pavla Glavarja.

Peter Pavel Glavar je črpal svoje veliko znanje tudi iz teh knjig. FOTO: Jožef Pavlič

Po njihovem ogledu in pogostitvijo s čajem in piškoti so vstopili v prelepo baročno župnijsko cerkev sv. Petra z enim najlepših lesenih baročnih oltarjev v Sloveniji. Zatem pa v njeni bližini že močno načeti »Turško« in Glavarjevo lipo, ki pogumno kljubujeta strelam, viharjem in drugim udarcem, mlajša pa se zgleduje po veliko starejših »sestrah«. Vredni ogleda in tudi premisleka o tem, kako je vse živo sicer trdoživo, a minljivo.

Mirko Pogačar, občinski svetnik, kulturnik, odličen recitator in igralec, jim je v cerkvi celo povedal eno izmed Glavarjevih pridig. Z lece; bilo bi celo bolje, da bi jo, kot Glavar, s prižnice. Mogoče pa prihodnjič?

Obiskovalci so bili kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu zelo zadovoljni z videnim in slišanim, hvaležni predstaviteljem Komende za obsežne razlage.

Turistična vodička Katja Tabernik razlaga dokumentarno gradivo, povezano s kartografom Ivanom Selanom, predmete, ki jih je uporabljal pri izdelavi zemljevidov, in, seveda, zemljevide. FOTO: Jožef Pavlič

S tem obiskom in ob Kotnikovi brošuri Po Glavarjevi Komendi se Komendi ponujajo nove možnosti turistično-romarskega razcveta, ki je bil, ob versko-pastoralnem, zasnovan že za časa velikih dušnih pastirjev Viktorijana Demšarja in Nikolaja Pavliča. Temelji zanj so bili položeni predvsem s samostojnostjo komendske občine, zelo prizadevnim Turističnim društvom in pripravljenostjo vernih Komendčanov, da delujejo tudi na zunajcerkveni in turistično-informativni ravni. Pomembno so k temu prispevale knjige o Komendi, Petru Pavlu Glavarju, kartografu Ivanu Selanu, čebelarstvu itd. Kot zadnja zlasti knjiga (Ne)poznani Glavar Ustanove Petra Pavla Glavarja, plod dobrega sodelovanja domačih poznavalcev velikega Komendčana in mladih talentiranih ter za Glavarja in Komendo zavzetih raziskovalcev zunaj Komende. Ključno strokovno delo pa je bil zbornik Glavarjev simpozij v Rimu iz leta 1999, ki je po simpoziju leto poprej v Sloveniku Glavarju dal pravo težo in strokovni pomen. To so lahko občutili tudi tokratni obiskovalci Komende: da ima ta kraj resnično kaj povedati o sebi, o svoji zgodovini in o velikih možeh, na katere so Komendčani upravičeno ponosni. Hvaležni pa so tudi tistim, ki to znajo, kot tokratni predstavitelji, na zanimiv in poznavalski način približati obiskovalcem.

Jožica Globočnik govori o prelepem glavnem oltarju v cerkvi sv. Petra. FOTO: Jožef Pavlič

Toplo povabljeni v Komendo na umetnostno-zgodovinsko, literarno in malteško viteško ekskurzijo. Na nekdanjo božjo pot k sv. Urbanu, katerega nestrohnjeno telo in posodica s strnjeno krvjo počivata v relikviariju pod glavnim oltarjem; v Glavarjevo knjižnico, nekdanjo Glavarjevo bolnišnico s spominsko sobo župnika Viktorijana Demšarja in stalno razstavo, posvečeno velikemu kartografu kmetu samouku Ivanu Selanu; na cerkveni trg s Plečnikovim pomnikom-opominom Molimo za zdravo pamet! in drugimi mojstrovinami največjega slovenskega arhitekta; s kipom Petra Pavla Glavarja, ki ga je mojstrsko izdelal akademski kipar Mirsad Begič; predvsem pa v cerkev apostola Petra, mojstrovino stavbenika Gregorja Mačka, narejeno po vzoru ljubljanske stolnice, s prelepim lesenim baročnim glavnim oltarjem in prižnico, ki ju je zasnoval slikar in freskant Franc Jelovšek, izdelala pa Janez Gabrič (oltar) in Jakob Löhr (prižnico) in drugimi umetninami. Tudi relikvijami bl. Antona Martina Slomška in Lojzeta Grozdeta. Seveda, po poprejšnjem dogovoru z g. župnikom p. Cristianom Balintom in Turističnim društvom Komenda.

Mirko Pogačar v zahtevni vlogi: kako pridigati kot Peter Pavel Glavar? Mu je kar dobro uspelo. FOTO: Jožef Pavlič

Tokratni ogled je bil v sklopu obiskov po t. i. Kamniško-komendski transverzali pomembnih literarnih in drugih osebnosti ter zgodovinsko-umetnostnih pomnikov.

Že sam pogled na Komendo z naravno kuliso Kamniško-Savinjskih Alp vabi k obisku in ogledu tega, kar ima pokazati obiskovalcu. Ena izmed obiskovalk je po ogledu župnijske cerkve izjavila: »Tukaj bi bili pa lahko eno uro!« Ne eno uro, več ur, toliko je videti, občudovati in predvsem moliti v tem baročnem, a obenem še kako sodobnem svetišču. Če pride vanj pravi občudovalec Božjih in človeških umetnin! Če ne, pa, kot je za Ptujsko goro rekel minorit vodnik po cerkvi: v muzej.

Glavarjeva lipa (levo) je letos doživela nov udarec - udar strele. Upajmo, da ga bo kot sosednja, »Turška« iz 16. stoletja, ki je prestala marsikaj, preživela. Se ne da. FOTO: Jožef Pavlič

Tudi to je veliko, a, kot je v pridigi poudaril naš župnik p. Cristian: Vera brez dobrih del je mrtva. Ustvarjalci komendskih sakralnih prostorov, umetnin, književnih in drugih zakladov so imeli oboje. Trdno vero, iz katere so dobivali navdih in Božjo (po)moč pri ustvarjanju, ob tem pa se dobro zavedali, da z njimi najprej častijo Boga, razveseljujejo in k Bogu vodijo pa tudi ljudi. To je tista »prava Komenda«, zaradi katerega je vredna ogleda in posnemanja tudi danes. Vodnica od Boga k ljudem in nazaj k Bogu! Če tega ni, pa raje na smučanje na bližnji Krvavec …

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh