Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Po izjemnem odkritju Šenčur krasi tridimenzionalni baročni oltar

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 07. 10. 2022 / 18:02
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 12.10.2022 / 08:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Po izjemnem odkritju Šenčur krasi tridimenzionalni baročni oltar

Po izjemnem odkritju Šenčur krasi tridimenzionalni baročni oltar
Obnovljen in restavriran glavni oltar sv. Jurija v župnijski cerkvi v Šenčurju. FOTO: Mirko Kunšič
Župnijska cerkev sv. Jurija v Šenčurju je zasijala z novo, bolj prvotno podobo glavnega oltarja. Po 139 letih se je namreč na oltar vrnil kip sv. Jurija na konju. Njegova podoba pa je zasijala tudi s prelepim ozadjem - na novo odkrito staro stensko poslikavo. S prenovo in rekonstrukcijo so oltar postavili na zemljevid vidnejših baročnih oltarjev v Sloveniji.

Leto in pol po začetku del ter dan pred blagoslovom – ta bo jutri pri sveti maši ob 16. uri, pri kateri bo somaševanje vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore – so v Šenčurju predstavili projekt obnove in restavracije glavnega oltarja v župnijski cerkvi.


Kvalitetna baročna umetnina več mojstrov

Oltar sv. Jurija, ki naj bi bil postavljen leta 1760, »ima zame osebno in za Šenčurjane zanimivo zgodbo. Posebej sem vesel in navdušen, da je oltar s to obnovo dobil bolj prvotno podobo,« je dejal šenčurski župnik Urban Kokalj. Baročno oblikovan glavni oltar z bogato ornamentiko, ki je nastal sočasno z gradnjo cerkve sredi 18. stoletja in velja za zelo kvalitetno baročno umetnino več mojstrov, je bil namreč konec 19. stoletja močno predelan.

Takrat je namreč prevladovalo mnenje, da konj ne sodi v oltar. Tako je delavnica Šubičevih leta 1883 kip sv. Jurija na konju odstranila iz glavne niše na oltarju in ga prestavila v poslikano nišo nad glavnim vhodom v cerkev. Za oltarno nišo pa je Štefan Šubic naredil kip klečečega Jurija, ki je bil bolj sprejemljiv za okus tedanjega časa.

Konjenik Jurij, ki so ga konec 19. stoletja iz cerkve umaknili. FOTO: Mirko Kunšič

Veliko presenečenje

Pri sedanji obnovi, ki so jo začeli leta 2020 s pripravo na javni razpis, poleti 2021 pa z demontažo kiparskega okrasja, so sledili želji naročnika, da se baročna podoba sv. Jurija kot konjenika vrne na prvotno mesto. Ta je bil sicer zaradi stoletne, neprimerne izpostavljenosti vremenskim razmeram zelo poškodovan in je bila zato potrebna rekonstrukcija prvotne figure, je pojasnila Fani Oražem Kavčič iz restavratorstva Kavčič.

Montaža figure sv. Jurija na konju na glavni oltar. FOTO: Mirko Kunšič

Da je vrnitev konjenika Jurija na prvotno mesto, pravilna, čeprav relativno drzna odločitev, »se je izkazalo kmalu po nadaljevanju del, saj so restavratorji pri demontaži figur iz osrednje niše odkrili, da je stena za oltarjem v celoti poslikana,« je pojasnil odgovorni konservator s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Matevž Remškar.

Prvo veliko odkritje - poslikava s prizorom princese v pokrajini z baročno arhitekturo. FOTO: Matevž Remškar

Da je bilo odkritje res veliko presenečenje, saj v nobenem viru niso zasledili, da bi bila za oltarjem poslikava, je pojasnila tudi Anita Kavčič Klančar iz Restavratorskega centra ZVKDS. »To je res ena lepa pridobitev, ki deluje s celotnim oltarjem.« Poslikavo s prizorom princese v pokrajini z baročno arhitekturo so v celoti očistili, utrdili in v posameznih segmentih retuširali tako, da je danes znova del celostne umetnine.

Vodja posegov Anita Kavčič Klančar pri izvedbi retuše. FOTO: Anita Kavčič Klančar

Delo vodilnega baročnega slikarja tega prostora

Drugo veliko odkritje, ki je presenetilo strokovnjake – in ki ni pomembno le za sam šenčurski oltar, pač pa tudi za splošno znanje o domačem miljeju – pa je, da se je pri odstranjevanju sekundarnih oljnih plasti preslikav razkril podpis Petra Janežiča z letnico 1760. Janežič je dolga leta veljal za najproduktivnejšega, najvidnejšega in najkvalitetnejšega gorenjskega kiparja poznega baroka.

Odkrit podpis Petra Janežiča. FOTO: Matevž Remškar

Podoba glavnega oltarja s poslikavo – prave celostne umetnine v malem – je danes po konservatorsko-restavratorskih delih s poslikavo v večji meri delo štirih velikih imen poznega baroka Petra Janežiča, Valentina Vrbnika, Jerneja Fleischhackerja in Franca Jelovška. Jelovšek, ki je bil en vodilnih baročnih slikarjev v tem prostoru, je verjetno zasnoval oltar kot celoto in je tudi avtor kupolne freske ter poslikave v prezbiteriju.

Župnik Urban Kokalj med ogledom del Anite Kavčič. FOTO: Mirko Kunšič

Vznemirljiv baročni duh

Skladno z usmeritvami strokovne komisije je prezentirana večina prvotne polikromacije iz leta 1760, ki se je ohranila pod številnimi plastmi preslikav in je bila v presenetljivo dobrem stanju. Ohranile so se tudi določene partije Šubičeve delavnice, predvsem v osrednjem delu oltarne arhitekture, saj zaradi njegovih predelav povrnitev v prvotno stanje ni bila več možna.

Čeprav vsi posegi v preteklosti do baročne umetnine niso bili povsem prizanesljivi in je danes na oltarju še nekaj pridatkov iz konca 19. stoletja, iz oltarja prepričljivo veje vznemirljiv baročni duh, v kakršnem je bil postavljen.

Delo v delavnici. FOTO: Tina Vrenko

Leto in pol trajajoča restavratorska dela sta opravili ekipi Restavratorskega centra ZVKDS in Restavratorstva Kavčič. »Gre za primer zelo dobrega sodelovanja javne in zasebne institucije,« je poudaril Remškar in dodal, da bi ta poseg moral služiti kot primer dobre prakse in sčasoma postati standard delovanja. »Žal se še vedno prepogosto dogajajo monterske prenove in predelave oltarjev, s katerimi izgubljamo pomembno dediščino Gorenjske in Slovenije,« je opozoril.

Ekipa restavratorjev in konservatorjev, ki je sodelovala pri prenovi z župnikom Urbanom Kokaljem in županom Cirilom Kozjekom. FOTO: Ana Rupar

800 let župnije Šenčur

Na pomen ohranjanja kulturne dediščine je opozoril tudi župan Občine Šenčur Ciril Kozjek: »Vlaganje sredstev v prenovo kulturne dediščine je naložba v našo prihodnost.«

Župnik Kokalj pa je poudaril, da se z vrnitvijo konjenika Jurija na svoje mesto vračamo h koreninam in izrazil željo, da bo to spodbuda vsem, »da se vračamo k naši veri in da bi bil ta oltar tudi spodbuda, da bi vsi skupaj znali še bolj ovrednotiti, ceniti in ohranjati našo kulturno dediščino.«

S prenovljenim in rekonstruiranim oltarjem želijo farani počastiti tudi visoki jubilej župnije, saj naj bi po nekaterih zgodovinskih virih župnija Šenčur letos obhajala 800-letnico obstoja in delovanja. Na mestu današnje cerkve je kapela, če ne celo cerkev stala že v 8. stoletju. Sedanja cerkev pa je bila posvečena leta 1761.

Župnik Urban Kokalj vesel in hvaležen ob uspešno izvedenem projektu. FOTO: Ana Rupar

Polovico stroškov pokrili župljani

Cena celotne rekonstrukcije oltarja znaša 235.500 evrov. 78.500 evrov je prispevala Občina Šenčur, 40.000 evrov Ministrstvo za kulturo, vsa ostala sredstva zbirajo farani župnije Šenčur.

V Šenčurju je sv. Juriju posvečen tudi občinski praznik, ki ga obhajajo 23. aprila. Zmaga sv. Jurija nad zmajem simbolno prikazuje zmago dobrega nad zlim. »To nam tudi v teh težkih časih daje upanje, da bo dobro zmagalo nad slabim,« je župnik zapisal v zloženki v spomin na blagoslov rekonstruiranega glavnega oltarja.

Nalaganje
Nazaj na vrh