Pred nekaj dnevi so v samostanu svete Katarine ob vznožju gore Sinaj v Egiptu odkrili odlomek svetopisemskega besedila, ki velja za enega izmed dveh najstarejših na svetu, Sinajskega kodeksa. Besedilo je po naključju našel tridesetletni grški študent Nikolas Sarris, ko je v samostanu prebiral zapise o rokopisih iz 18. stoletja za svoj doktorski študij.

Sarris je bil član ekipe, ki skrbi za spletne objave Sinajskega kodeksa. Spletno stran so meseca julija odprli na pobudo Britanske knjižnice, Univerzitetne knjižnice iz Leipziga in Ruske narodne knjižnice ter v navezi s sinajskim pravoslavnim nadškofom Damianom, opatom samostana sv. Katarine.

Ker je bil Sarris s kodeksom že seznanjen, je seveda v hipu prepoznal odlomek, zapisan z značilnim tipom črk in s prepoznavno obliko stolpcev, čeprav je oblika zapisa zaradi novejše vezave slabše vidna. Bil je navdušen. Čeravno Sinajski kodeks ni področje njegovega strokovnega dela, se mu je globoko vtisnil v spomin zaradi sodelovanja pri oblikovanju spletnih strani. Preveril je višino črk in stolpcev na najdenem odlomku in hitro ugotovil, da ima pred seboj še ne odkriti del Sinajskega kodeksa.

Odlomek vsebuje zapis z začetka knjige preroka Jozueja, kar je potrdil tudi samostanski knjižničar, brat Justin. Po njegovih besedah obstaja možnost, da je tovrstnih odlomkov, skritih za vezavami knjig, še več, vendar v tem trenutku samostan nima potrebnih tehnoloških sredstev, ki bi omogočila raziskavo brez povzročanja škode.

V samostanski knjižnici je še vsaj osemnajst vezav, ki sta jih sestavila meniha, ki naj bi Sinajski kodeks vstavila tudi v zadnjo knjigo. V samostanski knjižnici sicer ne vedo zagotovo, ali bodo našli še kakšen del kodeksa, vendar menijo, da je vredno poskusiti.

Sinajski kodeks je rokopis Svetega pisma med leti 330 in 350, zapisan pa naj bi bil na zahtevo cesarja Konstantina. Skupaj z Vatikanskim kodeksom velja za najstarejše svetopisemsko besedilo na svetu. Sinajski kodeks je leta 1844 v samostanu svete Katarine odkril nemški učenjak Constantin von Tischendorf in v naslednjih desetih letih od tam odnesel dobršen delež besedila.

Danes so posamezni deli shranjeni v Britanski knjižnici, v Univerzitetni knjižnici v Leipzigu ter v Ruski narodni knjižnici.

Naslov spletne strani:

http://www.codexsinaiticus.org/en/