Papež Gregor Veliki se je rodil v ugledni rimski plemiški družini okoli leta 540, umrl pa 12. marca 604 v Rimu. Domače poslopje na pobočju Celijskega griča je preuredil v benediktinski samostan. Najprej je bil rimski prefekt, vodil je tudi mestno upravi in seje senata. Rim je oskrboval z živežem. Nato se je odpovedal posvetnemu življenju in odšel v samostan. Papež ga je posvetil v diakona in ga kot svojega zastopnika poslal na dvor v Carigrad. Po vrnitvi v Rim je postal njegov svetovalec in poslanec. Papež je postal 3. septembra 590, zato ob obletnici vsako leto praznujemo njegov god.

Bil je velik asket, misijonar in ekumenist. Skrbel je za trpeče in reveže, zato ga včasih upodabljajo pri mizi z njimi, pogosteje pa kot papeža s knjigo, pisalnim perom ali golobom. Njegovo najbolj znano delo je Pastoralno vodilo.

K njemu se priporočajo rudarji, pevci, glasbeniki, zidarji in izdelovalci gumbov, učenjaki, učitelji, študenti in šolarji.

Po njem se imenujejo gregorjanske maše, ki jih naročijo verniki za pokojnika in si sledijo trideset dni zapored, ter gregorijanski koral, saj je sveti Gregor uredil cerkveno petje.

Gregorjevo

Do leta 1582 se je Gregorjev god praznoval na prvi spomladanski dan, nato pa je začel veljati gregorijanski koledar (prej julijanski) in prenesel god papeža Gregorja Velikega na 12. marec, ki je še zdaj znan kot gregorjevo. Od leta 1969 Gregor goduje 3. septembra, vendar je z običaji (koledovanje oz. gregorjevanje in spuščanje »gregorčkov«) še vedno ostal v zavesti 12. marec.