V Cerkvi na Slovenskem si prizadevamo za evangeljske ideale miroljubnega sožitja, razumevanja in prijateljstva med ljudmi različnih veroizpovedi, narodov, jezikov in kultur. Temu so namenjena tudi mednarodna romanja in molitvena srečanja ter podobne pobožnosti, ki se jih Slovenci radi udeležujemo.

Srečanje treh dežel oziroma romanje vernikov iz dežele Furlanije, avstrijske Koroške in Slovenije, bo v soboto, 20. avgusta 2011 v božjepotni Marijini cerkvi na Zaplazu. Geslo letošnjega srečanja je Po novih poteh v nove dni. Misel je vzeta iz pesmi bl. Alojzija Grozdeta, ki je mučeniško smrt pretrpel 1. januarja 1943, za mučenca je bil razglašen 13. junija 2011 na slovenskem evharističnem kongresu v Celju, njegove relikvije pa od 28. maja letos počivajo v cerkvi na Zaplazu.

Srečanje se bo na trgu pred cerkvijo začelo ob 10.00 z uvodnim duhovnim programom, ob 11.00 pa bo slovesno somaševanje škofov in duhovnikov v štirih jezikih, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Poleg novomeškega škofa Andreja Glavana se ga bosta udeležila tudi celovški škof Alois Schwarz in videmski nadškof Pietro Brollo.

Po maši bo kulturni program in prijateljsko druženje. Udeleženci si bodo lahko ogledali cerkev in obiskali žegnani studenec, ki je v gozdu v neposredni bližini cerkve.

Pogled v zgodovino

Pobudo za srečanje treh dežel je leta 1981 dal nekdanji videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti, celovški škof msgr. dr. Egon Kapellari in ljubljanski nadškof msgr. dr. Alojzij Šuštar pa sta jo takoj podprla. Prvo tovrstno srečanje je bilo leta 1982 na Svetih Višarjah, potem pa vsako naslednje leto v eni izmed (nad)škofij.

Srečanje izmenjaje organizirajo videmska, celovška in ljubljanska (nad)škofija, v zadnjem času tudi koprska in novomeška škofija. Globoka vernost in zaupanje v Marijino priprošnjo je skupna vsem trem narodom, ki kot sosedje že več kot 1.200 let živijo drug ob drugem. Srečanje treh dežel je cerkvena iniciativa, ki ima tudi širši kulturni in simbolni pomen. Udeležencem daje priložnost, da povezovalno moč vere začutijo v živo in jo doživijo kot spodbudo za poglobitev osebnega odnosa z Marijo in Bogom ter potrditev osebne in družbene odgovornosti za medsebojno sožitje in sodelovanje med ljudmi, ki presega narodne, kulturne, jezikovne in politične pregrade.

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/03F91EB008FEBCC1C125760B0038598C?OpenDocument