Kot poudarjajo sogovorniki, tridnevje ni le niz obredov, ampak je »celovita odrešenjska zgodba, ki usodno vpliva na življenje vseh nas«. Prav zato ga ne moremo razumeti, če ga doživimo le delno ali površno.

V sveti maši je zajeto vse

»Če bi samo enkrat kot duhovnik obhajal sveto tridnevje, bi bilo vredno biti duhovnik,« se Blaž spominja besed svojega župnika. In veliki četrtek ima v tridnevju posebno mesto. Na ta dan je Jezus postavil sveto mašo, v kateri pa je zajeto vse odrešenjsko delovanje. Pri vsaki sveti maši nam namreč Jezus spregovori svojo besedo, kakor jo je spregovoril učencem. Človek se pri sveti maši sreča z Jezusom, kakor so se srečali bolni in grešni, ki so klicali: »Gospod, usmili se.« Pri sveti maši je človek navzoč v dvorani zadnje večerje, ko Jezus kruh in vino spremeni v svoje telo in kri ter nam sebe daje v jed. Pri sveti maši človek skupaj z Marijo in Janezom stoji pod križem, ko se Jezus daruje za nas. Pri sveti maši se vernik sreča z Vstalim Kristusom, kakor sta se srečala učenca na poti v Emavs. Pri sveti maši vernik vstopa v stik z nebesi, ko skupaj z angeli in svetniki poje hvalnico svet, svet svet. Praznovanje velikega četrtka nas želi opomniti na to neizmerno veličino svete daritve.

FOTO: Janez Zupan

Umivanje nog - katoliška hierarhija je obrnjena

Dejanje, po katerem si mnogi najbolj zapomnijo obredje velikega četrtka, je gotovo umivanje nog. Rok v pogovoru spomni na to, da je bil ta obred včasih omejen na katedrale. Tako je papež v Rimu 12 duhovnikom umil noge in kralji so umivali noge revežem. Kot znamenje Jezusove ljubezni in kot znamenje tega, da je naša katoliška hierarhija, ki jo večkrat v svojih predstavah perverzno naslikamo kot fevdalno piramido, v resnici obrnjena. Tisti ki je glavni, je v resnici vsem služabnik. Jezus opravlja delo sužnja – njemu je namreč pripadala naloga gostom umiti noge. Ta obred nas torej spominja na Jezusove besede: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik.« (Mr 10,42-44) Zanimivo je, da je tudi eno izmed imen za papeža Servus servorum Dei – služabnik Božjih služabnikov.

Nova zapoved 

S tem obratom služenja je povezana tudi nova zapoved, ki jo Jezus učencem da med svojim poslovilnim govorom. Ne gre za največjo zapoved (Mt 22,36-40), o kateri slišimo že predhodno v evangelijih in ki je nekakšen povzetek in bistvo Stare zaveze in se strne v ljubezni do Boga in do bližnjega. Gre za novo zapoved: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« (Jn 13,34) To zapoved Jezus daje v povezavi s svojo daritvijo na križu. Da zapoved, ki je ne more dati nihče drug, saj je zapoved vezana na Njega samega – Nanj, ki je z nas umrl in nam s tem pokazal, da je resnična ljubezen v darovanju življenja za svoje prijatelje.

To okusimo pri vsaki sveti maši. Jezus se daruje za nas. In kdor se udeležuje svetih skrivnosti je poklican, da to kar vidi, tudi posnema. Da posnema Jezusa v Njegovi ljubezni do nas. Vabimo vas, da se v teh svetih dneh udeležite obredov v svojih župnijah. Naš pogovor pa naj vam vsaj malo pomaga pri pripravi na praznike. Blagoslovljeno!