V poslanski skupini Nove Slovenije – krščanskih demokratov so pripravili predlog zakona o dostojnem pokopu, s katerim, kot so zapisali, »želimo narediti korak naprej v odkrivanju in razumevanju naše polpretekle zgodovine«. Narod brez razčiščene in pomirjene preteklosti namreč »ne more imeti jasne vizije prihodnosti, zato mora biti zaprtje enega izmed najbolj tragičnih in bolečih poglavij naše zgodovine skupna zaveza in dolžnost vseh nas, ki oblikujemo prihodnost slovenskega naroda«.

Zakonski predlog je že sprožil različne razprave o tem, ali se dovolj celovito loteva bolečih vprašanj nerazčiščene preteklosti. Teh dilem se zavedajo tudi predlagatelji, zato med drugim poudarjajo, da »vsebina zakona ne pomeni abolicije odgovornih za dejanja povojnih pobojev – pristojnost za raziskovanje teh dejanj in odgovornosti ostaja na strani organov preiskovanja, kazenskega pregona in sodstva. Pomeni pa pomembno dejanje, s katerim sledimo temeljnemu civilizacijskemu načelu, da ima vsak človek pravico do dostojnega pokopa, do groba in spomina.«

Predlagane rešitve so primerne

Osnutek zakona so predlagatelji posredovali vsem poslanskim skupinam v državnem zboru in zainteresirani javnosti. O njem so razpravljali tudi v Komisiji Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki jo vodi zgodovinar dr. Jože Dežman. Komisija je včeraj sprejela posebno izjavo o predlaganem zakonu, s katero želi »pomagati tako Vladi RS kot poslancem državnega zbora, da bodo podprli predlagane rešitve«.


Posmrtni ostanki žrtev v Hudi jami so shranjeni v popolnoma neprimernih okoliščinah.
Foto: Ivo Žajdela

V izhodišče izjave je postavljeno dejstvo, da vladna komisija za grobišča kot kolektivno telo pa tudi njeni posamezni člani že dalj časa redno opozarjajo slovenske oblasti in javnosti, da Republika Slovenija ne izpolnjuje svojih obveznosti ne po določbah mednarodnega prava ne po slovenskem Zakonu o vojnih grobiščih in Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Čeprav je komisija že leta 2005 pri obravnavi problematike prikritih morišč in grobišč vzpostavila standarde v skladu z doseženim razvojem pri raziskavi in urejanju tovrstnih morišč in grobišč po svetu, so ti v veliki meri ostajali črka na papirju – zlasti po odkritju morišča in grobišča v rovu sv. Barbare, ko je ta sistem urejanja »zaradi oblastne blokade povsem razpadel«. Komisija je zato leta 2010 sprejela programska načela, ki jih je druga Janševa vlada pred dvema letoma (24. januarja 2013) tudi potrdila.

A tudi tokrat se je zadeva ustavila. Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in množičnega zunajsodnega morjenja vojnih ujetnikov in civilistov na slovenskih tleh, komisija ugotavlja, da v programu pristojnega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve »ni predvidenih sredstev za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz sprejetih programskih načel«.

Komisija oziroma njeni člani pa zaradi te nove blokade niso mirovali, temveč so se povezali s predlagatelji zakona o dostojnem pokopu. Člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik sta, kot beremo v izjavi komisije za grobišča, »potem, ko smo pregledali prvi osnutek zakonskega predloga NSi o dostojnem pokopu in ugotovili, da ni ustrezen, predstavnikom NSi predstavila problematiko«. Novi zakonski tako »upošteva načela, ki jih skuša uveljaviti tudi komisija in ga smatramo za ustreznega. Zato je razumno, da z Zakonom o dostojnem pokopu uzakonimo standarde, s katerimi je prikrita morišča in grobišča potrebno raziskati, prekopati, urediti«.

V komisiji za grobišča se zavedajo, da je to v trenutnih razmerah morda edini uresničljivi cilj, saj poudarjajo, da »v sedanjem političnem trenutku ni modro, da bi povezovali sprejemanje tega zakona z vsemi drugimi nerešenimi vprašanji bivšega režima: obsodba zločinov titoizma, rehabilitacijo njegovih žrtev itd«.

Vladna komisija za prikrita grobišča torej sprejem predlaganega Zakona o dostojnem pokopu »večinsko podpira, saj določa tehnično-izvedbeni vidik urejanja grobišč, kar je eden od temeljnih postulatov sprave v Sloveniji«.

Razprava v civilnodružbeni sferi

Zakonski predlog, ki ga predlagatelji predstavljajo poslanskim skupinam državnega zbora, pa je oziroma še bo tudi predmet javnih razprav civilne družbe. Pobuda Resnica in sočutje 1945-2015, Socialna akademija in Časnik.si. tako v četrtek, 5. februarja, v Ljubljani (Kazina center, Kongresni trg 1, ob 19. uri) pripravljajo okroglo mizo z naslovom Kako povrniti dostojanstvo nepokopanim mrtvim?

Okrogla miza želi, kot so zapisali prireditelji, »v duhu resnice in sočutja omogočiti predstavnikom predlagatelja, strokovne in zainteresirane javnosti, da v odprtem in dobronamernem dialogu spregovorijo o primernosti predlaganega zakona ter podajo predloge za njegovo morebitno dopolnitev in izboljšave«. O teh vsebinah se bodo z moderatorjem Jožetom Bartoljem pogovarjali: dr. Verena Perko, arheologinja, pesnica, publicistka, dr. Mitja Ferenc, član Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Ljudmila Novak, predsednica NSi in pobudnica zakona, ter Peter Sušnik, predsednik Nove slovenske zaveze.

Spravna prizadevanja na krajevni ravni

Zakon o dostojnem pokopu želi biti nujni kamenček v mozaiku slovenskega spravnega procesa. Takih kamenčkov je ta čas še več – tudi v pobudah, ki se rojevajo v župnijskih občestvih.


Foto: Bogomir Štefanič

»Namesto ideoloških nesoglasij bomo sprejeli resnico o strojenih krivicah, vzpostavljali pravico, predvsem pa odločno stopili na pot odpuščanja in sprave,« spodbuja krovni dokument pastoralnega načrtovanja v Cerkvi na Slovenskem Pridite in poglejte. Ta spravni izziv so za svoj vzeli v župniji Kočevje in v tem duhu v spominsko leto 2015 umestili mesečna spravna romanja v Kočevski rog.


Foto: Bogomir Štefanič

Prvo je bilo v nedeljo, 25. januarja, ko so se v kapeli Božjega usmiljenja zbrali romarji vseh generacij, ki so ob grobišče pod Krenom prišli bodisi peš iz Željn ali pa z avtomobili. V molitveni uri, ki jo je vodil župnik Damjan Štih, je bil jasno ubeseden namen spravnih romanj na žalostni kraj slovenske zgodovine: »Tu nismo zato, da bi obsojali krivice za strašne zločine, ki so se tu zgodili; tu smo zato, ker želimo zanje in za vse nas prositi Božjega odpuščanja.« Župnija k romanjem, ki bodo vsako zadnjo nedeljo v mesecu, vabi vse ljudi dobre volje, ki se zavedajo posledic pomanjkanja sprave ne le v usodno razdeljenem narodu, temveč tudi po naših skupnostih, občestvih, družinah.

Odziv na prvo povabilo (odzvalo se je skoraj 60 romarjev ne le iz kočevske župnije) vliva upanje, da bodo romanja v Kočevski rog dosegla razmeroma širok krog ljudi in tako prispevala h krepitvi kulture zaupanja.