Ne pretiravamo, če Toneta Kuntnerja označimo za legendo slovenske domovinske poezije. Pojem ti hvalnico, domovina, / kakor se tudi spodobi za sina, / ko mu tujina razjeda srce. / Rečem jim, ko me sprašujejo zate, / da si dežela srečnih ljudi, / kajti ne vem, če ni kdo med njimi, / ki ti pogubo in žalost želi …, je zapisal v pesmi Pojem ti hvalnico.

Domovinske ljubezni ni mogoče ne zapovedati ne uzakoniti! Le prenašati s srčno iskrenostjo.

S Tonetom Kuntnerjem smo se pogovarjali, kako živeti ljubezen do domovine, jo predajati prihodnjim rodovom, kje je meja med domoljubjem in nacionalizmom, pa tudi, zakaj je danes vredno biti Slovenka, Slovenec.

Pogovarjali smo se s pesnikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem.

Mnogi ljubezen do domovine govorijo, vi jo živite. Kako jo plemenito živeti?

Plemenito živeti je živeti po srcu in vesti; živeti in delovati z odnosom, kakor bi želel, da drugi živijo in se obnašajo do tebe. To nam seveda vedno ne uspeva. Stara svetopisemska modrost pravi: Ne stori drugemu, kar ne želiš, da drugi storijo tebi. Kar se pa tiče ljubezni do domovine, bi rekel, da jo je treba živeti, ne le govoriti o njej. »Prava ljubezen pa je sramežljiva, tiha, obzirna, skrila bi se rada sama sebi ...«, pravi Cankar.

FOTO: Ivo Žajdela

Kako ljubezen do domovine, domoljubje prenesti na mlajše generacije, na otroke in vnuke?

Če ognja ne nosiš v sebi, ga tudi ne moreš predajati oz. prenašati na druge. Torej imamo takšno mlado generacijo, kot si jo vzgojimo sami, odvisno od staršev, vzgojiteljev in učiteljev v šolah in od stanja celotne družbe.

Če človek nima rad sebe, tudi drugih ne more imeti rad, pravijo. Enako velja za narod. Če narod ne zna spoštovati sebe, tudi drugih ne premore spoštovati.

Prvi, ki otrokom privzgojimo ljubezen do domovine, smo starši. A tudi šola lahko veliko stori v tej smeri. Dosti nastopate po šolah, je v njih (in vrtcih) zadosti domovinskega zanosa (tudi med pedagogi)?

Tako je. Ko sem se srečeval z mladimi na šolah, sem opazil, da so še kako dovzetni za iskreni ogenj ljubezni. Lažnega pa mnogokrat niti ne prepoznajo. Domovinske ljubezni ni mogoče ne zapovedati ne uzakoniti! Le prenašati s srčno iskrenostjo. Tega pa pri mnogih naših pedagogih pogosto primanjkuje.

FOTO: Ivo Žajdela

Imamo svojo državo, s čimer so se uresničile najbolj žlahtne sanje generacij prednikov, in obdržali smo svoj jezik, kar je privilegij in ni samoumevno. Zakaj z njima ravnamo tako mačehovsko?

Ker se premalo zavedamo, da smo z ustanovitvijo svoje samostojne države Slovenci kot narod doživeli »nasmeh zgodovine«, kakor je rekel njen prvi predsednik vlade Lojze Peterle. Poskrbeti moramo na vseh nivojih, da se ta nasmeh ne spremeni v jok oz. v posmeh zgodovine.

Ne vem, kako in v kolikem času se bolno ljudstvo, ki je okuženo s kugo sovraštva, ozdravi. Nemara tudi z molitvijo za zdravo pamet. Jaz bi dodal: predvsem – za zdravo SRCE!

Zdajšnja oblast trga in cefra vse, kar diši po osamosvojitvi in osamosvojiteljih. Zakaj, menite, je tako?

Zdajšnja oblast je bila demokratično izvoljena, množično kot še nikoli doslej, torej so za to trganje in cefranje ter skrunitev naših svetih zgodovinskih dosežkov krivi volilci. Imamo tako oblast, kot si zaslužimo!?

FOTO: Tatjana Splichal

»Namesto da bi se na področju ljubezni do domovine povezovali, se ga žal pogosto zlorablja za razdvajanje,« sem nekje prebral. Poznate zdravilo proti temu?

Zdravilo je samo prava in iskrena slovenska ljubezen in iz nje izhajajoče delo in delovanje. Ne vem, kako in v kolikem času se bolno ljudstvo, ki je okuženo s kugo sovraštva, ozdravi. Nemara tudi z molitvijo za zdravo pamet. Jaz bi dodal: predvsem – za zdravo SRCE!

Premalo se zavedamo, da smo z ustanovitvijo svoje samostojne države Slovenci kot narod doživeli »nasmeh zgodovine«, kakor je rekel Lojze Peterle. Poskrbeti moramo na vseh nivojih, da se ta nasmeh ne spremeni v jok oz. v posmeh zgodovine.

Kje je ločnica med zdravim domoljubjem in nacionalizmom – včasih se zdi, da je sila tanka?

Če človek nima rad sebe, tudi drugih ne more imeti rad, pravijo. Enako velja za narod. Če narod ne zna spoštovati sebe, tudi drugih ne premore spoštovati. O vsem tem govori Prešernova Zdravljica. Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet ... Žive naj vsi narodi ...

FOTO: Tone Kuntner

Ali duh osamosvojitve danes, 35 let pozneje, še veje med Slovenci?

Upam, da še. Le bolj prikrito, kakor da bi bilo to sramotno. DUM SPIRO SPERO! Če se morda motim, potem pač nismo zgodovinski narod.

Kar se pa tiče ljubezni do domovine, bi rekel, da jo je treba živeti, ne le govoriti o njej.

Je napočil čas za novo slovensko pomlad?

Na to vprašanje bom odgovoril po kmečko s svojo pesmijo iz davnih Pomladnih dni. Pomlad pišem z veliko začetnico.

---

Slovenska Pomlad

je pomlad vseh pomladi

in je zasluženi dar

zgodovine.

 

Slovenska Pomlad

je neponovljiva,

a obnovljiva

slednjo pomlad;

 

ko kmet gre

po vsaki premagani zimi

na polja in njive

orat in sejat, –

 

srčno in zvesto

kot prvo pomlad.

---

Zakaj je danes vredno biti Slovenka, Slovenec?

Gojiti svojo identiteto je nuja in pogoj za vsakega človeka osebno, kot za vsak narod posebej. Vredno in ponosno je živeti slovenstvo, saj smo Slovenci zgodovinski narod z bogato kulturo in žlahtnim jezikom, ki je skozi trdo zgodovino dokazal, da je vreden »stati in obstati«, torej imeti svojo HIŠO.

Ki pa jo je treba z ljubeznijo vzdrževati, utrjevati in obnavljati.

SLOvivat, crescat, floreat!

Zdajšnja oblast je bila demokratično izvoljena, množično kot še nikoli doslej, torej so za to trganje in cefranje ter skrunitev naših svetih zgodovinskih dosežkov krivi volilci.

Naj zaključim najin pogovor z iskrenimi čestitkami ob državnem prazniku in z veselim spominom na čudežen in milosten dogodek pred 34 leti s pesmijo

JE HIŠA.

Je hiša zgrajena.

S kletjo temeljena,

v živo skalo

klesano kletjo.

 

Je zidana hiša

z žgano opeko.

Je malta zamešana

z znojem, s krvjo.

 

Je s srcem grajena.

Je ozemljena

zoper sovražne strele

in grom.

 

Je streha človeku,

je sanjam zavetje.

Bo trdna in trajna,

če nam bo dom.