V lanskem jubilejnem letu sv. Terezije Avilske je Slovensko narodno gledališče Maribor postavilo na veliki oder znamenito opero Pogovori karmeličank. Po spomladanski premieri, točno na predvečer 500. obletnice svetničinega rojstva, so opero do konca sezone ponovili še nekajkrat, v letošnji sezoni pa jo bodo na oder postavili le enkrat (in verjetno zadnjič) v soboto, 23. aprila, posvetili pa jo bodo 10. obletnici povišanja Slomškovega škofijskega sedeža v nadškofijo.

Pogovori karmeličank na odru mariborskega narodnega gledališča v soboto, 23. aprila ob 19.30 uri. Predstava traja 3 ure in 10 minut in ima dva odmora.


Opera Pogovori karmeličank velja za del prestižnega repertoarja največjih svetovnih opernih hiš. Po gledališkem sižeju pisatelja Georgea Bernanosa (dramsko besedilo je v knjižni obliki izšlo pri Celjski Mohorjevi družbi) je glasbo leta 1957 napisal skladatelj Francis Poulenc. Opera v treh dejanjih prikazuje žalostno usodo karmeličank iz kraja Compiagna na severu Francije v času francoske revolucije. Pisatelj Bernanos – sicer bolj kot po dramskem besedilu o življenju karmeličank poznan po knjigi Dnevnik vaškega župnika (izdala Družina, 1982) – je zgodbo napisal po resničnih dogodkih obglavljanja karmeličank na Trgu prestola v času francoske revolucije; »novi red« je sestram vzel samostan in jih kot »sovražnice oblasti« obsodil na kruto smrt. Za podlago je Bernanos vzel knjigo Zadnja na morišču (1931) nemške pisateljice Gerturde von Le Fort. Literarni kritiki primerjajo Bernanosa z Dostojevskim, saj se v svoji »globinski psihologiji« spusti v skrivnosti človeške duše. Karmeličanke so sicer odmaknjene od vsakdanjega življenja, toda opera pokaže, kako blizu so zunanjemu svetu po svojem občutju, po viharjih v človeškem srcu, strahu pred smrtjo, zaupanju v božjo bližino, upanju in veri v večno življenje … Bernanos v Pogovorih karmeličank razume človeka in mu kljub grešnosti kaže pot k presežnemu. Pokaže na usmiljenega Boga. To je Bernanosov credo, ali kot so zapisali v mariborskem narodnem gledališču, »drama je Bernanosov duhovni testament«.

Opero s Poulenčevo glasbo so prvič izvedli v milanski Scali leta 1957, od takrat je doživela številne uprizoritve na vseh velikih svetovnih opernih odrih. Pred leti smo jo sicer videli tudi že v Ljubljani v Cankarjevem domu, vendar le kot gostovanje zagrebške opere; mariborska postavitev v režiji Krešimirja Dolenčića, pod taktirko dirigenta Gianluca Martinenghija in z vrhunskimi domačimi opernim pevci bi bila v ponos tudi mnogo večjim svetovnim opernim hišam. Vsekakor gre za operno predstavo z duhovnim sporočilom, ki na sporedih naših gledališčnih odrov nima para.

Več o predstavi v lanski marčevski številki Družine: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/milost-je-tudi-mucenistvo?OpenDocument&login

V glavni vlogi sestre Blanche de la Force/Sestra Blanche trpljenja Kristusovega bo nastopila Sabina Cvilak


V zaporu priorica sestre v pretresljivi ariji spomni na Kristusovo trpljenje v vrtu Getsemani ...


Na Trgu revolucije odmeva Salve Regina, ki jo prepevajo karmeličanke med počasnim korakanjem v smrt ...