Že uvode besede so zazvenele slovesno, saj je nadškof podobno kot salzburški nadškof Eberhard II. pred skoraj osmimi stoletji udeležence nagovoril z besedami: »V imenu Svete in nedeljive Trojice.« Nadalje je izpostavil, kako pomembno je, da se v jubilejnem letu ozremo v zgodovino in obenem razmišljamo o izzivih in priložnostih današnjega časa.

V govoru je poudaril, da je bila lavantinska škofija ustanovljena »iz skromnih začetkov, iz katerih je zraslo mogočno drevo« ter da se praznovanje obletnice ponuja kot priložnost za poglobljeno razumevanje preteklosti in za iskanje navdiha za pastoralno delo danes. Spomnil je na različna zgodovinska obdobja, ki so zaznamovala življenje vernikov in duhovnikov. Vse od reformacije in katoliške obnove do izzivov 20. stoletja ter prenove po drugem vatikanskem koncilu. 

O nastanku lavantinske škofije

Leta 2028 bo minilo 800 let od ustanovitve lavantinske škofije, iz katere je izšla mariborska nadškofija in metropolija. Lavantinsko škofijo s prvotnim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem je s privoljenjem papeža Honorija III. ustanovil salzburški nadškof Eberhard II. (1200–1246). Na pogovornem večeru so tako zbrani spoznali obdobje, v katerem je nastala lavantinska škofija, prve korake za ustanovitev škofije in vlogo salzburškega nadškofa Eberharda II. 

Dr. Bele o vzhodnoalpskem prostoru v 13. stoletju. FOTO: Domen Permozer 

Dr. Martin Bele je v svojem predavanju predstavil zgodovinski in politični okvir, v katerem se je oblikoval prostor poznejše lavantinske škofije. Osvetlil je politično sliko 12. in 13. stoletja, ko je bil Sveti rimski imperij razdeljen na več kraljestev znotraj enega cesarstva. Posebno pozornost je dr. Bele namenil rodbini Babenberžanov, predhodnicam Habsburžanov, ki sta vladali Avstriji in Štajerski.

FOTO: Domen Permozer 

Mag. Lilijana Urlep pa se je osredotočila na konkretno ustanovitev lavantinske škofije in vlogo nadškofa Eberharda II. Pri tem je izpostavila, da je najpomembnejši zgodovinski vir Kapiteljski kodeks iz 17. stoletja, najstarejši prepis ustanovne listine pa sega v 14. stoletje.

Lilijana Urlep je govorila tudi o stanju virov, ki so iz tega obdobja precej skopi. FOTO: Domen Permozer 

Sledila je še razprava z obiskovalci, ki so gostoma lahko postavljali vprašanja in pri tem izkazali veliko zanimanja.

1/5