Pogreba so se udeležile delegacije iz več kot 160 držav in mednarodnih organizacij, med njimi 12 vladajočih monarhov in 55 voditeljev držav, 14 predsednikov vlad in drugih visokih uradnikov. Za akreditacijo Svetega sedeža za poročanje o dogodku je zaprosilo več kot 4000 novinarjev. Na pogrebu je tudi približno 4000 duhovnikov in 1000 škofov, med njimi predsednik SŠK in novomeški škof Andrej Saje. Pogrebno sveto mašo je daroval dekan kardinalskega zbora, 91-letni Giovanni Battista Re. 

Pri pogrebni maši so bili voditelji držav razporejeni po protokolu: v prvi vrsti predsednik Argentine, papeževe domovine, nato Italije, nato kraljevi in ostali predsedniki po francoskem abecednem vrstnem redu.

Pogled na Trg sv. Petra iz zraka. FOTO: Zajem zaslona/Vatican Media

Preprost pogreb

Današnja pogrebna slovesnost je nekoliko drugačna, preprostejša od dosedanjih papeških pogrebov, saj je Frančišek novembra lani potrdil objavo novega obrednika za pogreb rimskega škofa: vztrajal je, da je treba papeža pokopati kot »Kristusovega pastirja in učenca in ne kot mogočnega posvetnega voditelja«. 

Na pogrebu je tudi približno 4000 duhovnikov in 1000 škofov. FOTO: Zajem zaslona/Vatican Media

V imenu Slovenske škofovske konference je danes v Vatikanu njen predsednik dr. Andrej Saje, iz Slovenije sta v Rim odpotovala tudi predsednica države in predsednik vlade.

Javno slovo na Trgu sv. Petra

Papeževo krsto so pred začetkom današnje pogrebne slovesnosti ob spremljavi latinskega speva Requiem aeternam … prinesli na trg pred baziliko. Po pričakovanjih se je pogreba udeležilo okoli 200.000 ljudi, zaradi pričakovane množice pa so na Ulici sprave (Via della Conciliazione), ki vodi v Vatikan, za lažje spremljanje dogajanja postavili velike zaslone.

Papeževo krsto so pred začetkom pogrebne slovesnosti prinesli na Trg sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Udeležbo na pogrebu papeža Frančiška so napovedali številni cerkveni dostojanstveniki, voditelji držav in vlad ter predstavniki kraljevih družin. V imenu Slovenske škofovske konference je danes v Vatikanu njen predsednik dr. Andrej Saje, iz Slovenije sta v Rim odpotovala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Robert Golob. Svoj prihod so med drugim napovedali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in zvezni kancler Christian Stocker, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in zvezni kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ameriški predsednik Donald Trump s soprogo Melanio, ki prav danes praznuje 55. rojstni dan, in argentinski predsednik Javier Milei. Ruskega predsednika Vladimirja Putina danes ni v Vatikanu, pripotoval pa je vodja urada za zunanje zadeve pri Moskovskem patriarhatu, ruski metropolit Antonij.

Množica vernikov tudi na ulicah okoli Trga sv. Petra. FOTO: Boštjan Debevec

Pogrebno sveto mašo je daroval dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re. Uvodni molitvi sta sledili dve berili, nato še odlomek iz evangelija po Janezu, ki govori o tem, kako je Jezus poklical apostola Petra (Jn 21, 15-19). Sledila je pridiga kardinala Reja, ki se je v uvodu zahvalil in pozdravil voditelje držav, predsednike vlad in druge delegacije številnih držav, ki so s tem izkazali spoštovanje do papeža.

Z izborom imena je nakazal slog pontifikata

"Odločitev za ime Frančišek se je takoj pokazala kot izbira programa in sloga, s katerim je želel utemeljiti svoj pontifikat, ko se je skušal navdihovati pri duhu sv. Frančiška Asiškega. Papež Frančišek je ohranil svoj temperament ter takoj dal pečat svoje močne osebnosti pri vodenje Cerkve," je nadaljeval kardinal Re: "Želel je biti blizu vsem. Izrazito je bil pozoren do ljudi, ki so bili v težavah, ki so bili odrinjeni in na dnu družbe. Bil je papež sredi ljudi."

Pogrebno mašo je vodil dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re. FOTO: Zajem zaslona/Vatican Media

Cerkev naj bo dom za vse

Po besedah Reja je Frančišek širil veselje evangelija, s svojo spontanostjo pa je nagovarjal tudi oddaljene od Cerkve. "Rdeča nit njegovega pontifikata je bila, da naj bo Cerkev dom za vse. Cerkev je kot poljska bolnišnica po bitki. Cerkev, ki zna poskrbeti za težave ljudi, ki se zna skloniti k vsakomur." Pri tem je spomnil na prvo papeževo potovanje, ki je bilo namenjeno prav odrinjenim. "Otok Lampedusa simbolizira tragiko migracij, saj je tam utonilo na tisoče ljudi."

V Rimu so v sončnem vremenu papežev pogreb spremljali verniki z vsega sveta. FOTO: Zajem zaslona/Vatican Media

Številna apostolska potovanja

Kardinal Re je med 47 apostolskimi potovanji papeža Frančiška izpostavil zlasti potovanje v Irak leta 2021, ki ga je opravil kljub vsem tveganjem. "To potovanje je bilo balzam na odprte rane iraškega ljudstva, ki je toliko trpelo zaradi nečloveškega delovanja Islamske države. To je bilo tudi pomembno potovanje za medverski dialog, še eno pomembno razsežnost njegovega pastoralnega dela. Z apostolskim obiskom leta 2024 v štirih azijskih in oceanijskih državah pa je papež dosegel najbolj obrobno obrobje sveta, najbolj oddaljene."

Poln Trg sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Oster nasprotnik vojn

Poudaril je še, da je pokojni papež ob številnih vojnah vedno povzdignil glas, saj je menil, da vojna pomeni le smrt ljudi, uničenje življenj, šol in bolnišnic ter trpljenje. Vojna pomeni le boleč in tragičen poraz za vse. "Gradite mostove, ne zidov", je kardinal Re povzel njegove besede in dodal: "Služenje veri je vedno povezoval s služenjem človeku v vseh njegovih razsežnostih."

Krsta s papežem Frančiškom. FOTO: Zajem zaslona/Vatican Media

Papež Frančišek, prosi za nas iz nebes!

Homilijo je zaključil z znanimi besedami, s katerimi je papež Frančišek vedno končal svoje avdience in srečanja: 'Ne pozabite moliti zame'. Ob glasnem aplavzu prisotnih je kardinal Re dejal, da zdaj, ko papež Frančišek počiva v božjem objemu, verniki prosijo ljubljenega papeža, naj s svojega mesta v nebesih posreduje za Cerkev, za Rim in vse človeštvo. "Dragi Frančišek, zdaj te prosimo, da moliš za nas. Blagoslavljaj Cerkev, blagoslovi Rim in blagoslovi ves svet iz nebes, kot si to storil prejšnjo nedeljo z balkona te bazilike v zadnjem objemu z vsem Božjim ljudstvom, objemi pa tudi človeštvo, ki z iskrenim srcem išče resnico in visoko drži baklo upanja."

Novomeški škof Andrej Saje in odgovorni urednik tednika Družina Boštjan Debevec. FOTO: Osebni arhiv

Litanije in blagoslov papeževega telesa

Med obhajilom je bilo prepevanje psalma De Profundis. Bogoslužje so sklenili z obredom slovesa od papeža, v katerem so Frančiška med litanijami vseh svetnikov priporočili Božji milosti. Sledile so molitve Vzhodnih Cerkva v grščini. Po tihi molitvi so papeževo telo še enkrat poškropili z blagoslovljeno vodo in prosili Boga, naj pokojnega sprejme v svoje večno kraljestvo.

Pokop v baziliki Marije Snežne je predviden v ožjem krogu.

Jutranja gneča pred Trgom sv. Petra. FOTO: Osebni arhiv Boštjana Debevca

Tudi slovenski najstniki, ki se ta konec tedna udeležujejo jubileja mladih, so se trudili priti v bližino Trga sv. Petra.

Grob v bližini Frančišku ljube Marijine ikone

Frančišek ni želel biti pokopan v kripti pod baziliko sv. Petra: v oporoki je izrazil željo, da bi ga pokopali v rimski baziliki svete Marije Velike. Tam je pogosto molil pred Marijino ikono »Salus populi romani«, zavetnico Rimljanov. Svojo najljubšo cerkev je nazadnje obiskal dober teden dni pred smrtjo. Njegov grob iz ligurskega marmorja bo v niši ob kapeli z Marijino podobo.

Krsta s papežem Frančiškom, preden so jo odnesli v baziliko Marijo Snežne. FOTO: Zajem zaslona/Vatican Media

Na Frančiškovi zadnji šestkilometrski poti skozi Rim so se ljudje od njega še vedno lahko poslavljali ob cesti, pokop v baziliki pa je bil v ožjem krogu. Pri obredu, ki ga je vodil komornik kardinal Kevin Farrell, je sodelovalo okoli 50 duhovnikov ter papeževi sorodniki in prijatelji, med njimi njegov osebni negovalec Massimiliano Strappetti, na slovesnost pa je bilo povabljenih več ubogih in pomoči potrebnih, ki jim je bil papež posebej blizu. 

Bazilika Marije Snežne bo za javnost odprta predvidoma v nedeljo zjutraj, ko bodo ljudje že lahko obiskali grob 266. rimskega škofa.

Pred baziliko Marije Snežne so molili rožni venec. FOTO: Boštjan Debevec

Poleg Frančiška so v Mariji Snežni pokopani še nekateri drugi papeži: Honorij III. (1216-1227), Pij V. (1566-1572), Sikst V. (1585-1590), Klemen VIII. (1592-1605), Pavel V. (1605-1621) in Klemen IX. (1667-1669). Nagrobnik Honorija III. je bil med obnovitvenimi deli sicer močno poškodovan in si ga danes ni več mogoče ogledati. Tik za papeškim oltarjem je v baziliki pokopan tudi arhitekt Gian Lorenzo Bernini (1598-1680), ki je ustvaril znamenito stebrišče na Trgu sv. Petra.

Obred zapiranja krste papeža Frančiška na predvečer pogreba. FOTO: Vatican Media

Sinoči so v Petrovi baziliki s slovesnim obredom zapečatili krsto, v kateri počiva Frančiškovo telo, vanjo pa so položili tudi predmete, ki bodo pokopani skupaj s papežem: kovance in medalje, ki so jih kovali v času Frančiškovega mandata, ter potrdilo z datumi papeževega življenja in pontifikata.