Popoldne na velikonočno nedeljo je papež počival, nato v miru povečerjal, ob zori velikonočnega ponedeljka pa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma močno poslabšalo in ob 7.35 se je »vrnil v Očetovo hišo«.

Zvest pomočnik

Ta iskrena zahvala je bila po poročanju vatikanskih medijev med zadnjimi besedami papeža Frančiška človeku, ki je med njegovo boleznijo in tudi pred njo neutrudno skrbel zanj. Preprost »hvala« je izrekel Massimilianu Strappettiju, medicinskemu bratu, ki je Frančišku po njegovih lastnih navedbah nekoč rešil življenje, ko mu je predlagal operacijo debelega črevesa. Sveti oče je Strappettija pozneje, leta 2022, imenoval za svojega osebnega negovalca.

Strappetti je papežu stal ob strani vseh 38 dni njegove hospitalizacije v rimski bolnišnici Gemelli, med okrevanjem v Domu sv. Marte pa je nenehno bdel nad njim. S papežem je bil tudi na velikonočno nedeljo med blagoslovom »mestu in svetu«. Dan prej sta skupaj odšla v baziliko sv. Petra, da sta skupaj »preverila pot«, po kateri se je Frančišek naslednji dan odpravil do osrednje lože Petrove bazilike.

20. april 2025: zadnji »urbi et orbi« papeža Frančiška (2013-2025). FOTO: Vatican Media

»Hvala, ker ste me pripeljali nazaj na trg«

V nedeljo po blagoslovu je pokojni papež želel okoli 50.000 zbranim vernikom pripraviti še zadnje, pomenljivo presenečenje: vožnjo s papamobilom po Trgu sv. Petra. Pri tem je nekoliko okleval in je za mnenje vprašal svojega negovalca: »Ali misliš, da to še zmorem?«

Vožnja s papamobilom po Trgu sv. Petra na velikonočno nedeljo je bila Frančiškova zadnja neposredna bližina vernikom v njegovem zemeljskem življenju. 

Ko je prišel na Trg sv. Petra, se je prepustil množici, posebej otrokom, saj je bila to njegova prva vožnja s papamobilom, odkar se je vrnil iz bolnišnice, obenem pa, kot se je izkazalo, zadnja neposredna bližina vernikom v njegovem zemeljskem življenju. Utrujen, toda neizmerno zadovoljen se je papež po koncu zahvalil svojemu osebnemu negovalcu z besedami: »Hvala, ker ste me pripeljali nazaj na trg.«

Te iskrene besede razkrivajo globoko željo argentinskega papeža, da je bil blizu Božjemu ljudstvu, da je užival v neposredni povezanosti z ljudmi, kar je bila ena od značilnosti njegovega papeževanja.

Bližina Božjemu ljudstvu je bila ena od značilnosti Frančiškovega papeževanja. FOTO: Vatican Media

Zadnje ure

Papež Frančišek je v nedeljo popoldne počival in nato v miru povečerjal.

Okoli 5.30 na velikonočni ponedeljek so se pojavili prvi znaki nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar so se takoj odzvali vsi, ki so bdeli nad svetim očetom. Približno uro pozneje je papež, potem ko je še pomahal v slovo Strappettiju, v postelji v svojem stanovanju v drugem nadstropju Doma sv. Marte padel v komo.

Papež Frančišek se je »vrnil v Očetovo hišo« dan po veliki noči, ko je »mestu in svetu« podelil še zadnji apostolski blagoslov in se še zadnjič zapeljal med Božjim ljudstvom.

Po besedah tistih, ki so bili s Frančiškom v njegovih zadnjih trenutkih, papež ni trpel. Vse se je zgodilo zelo hitro. Njegova smrt je bila tiha, malodane nenadna, brez dolgega trpljenja ali javnega preplaha, kar je bilo povsem v skladu s papežem, ki je bil glede obveščanja o svojem zdravju vedno razmeroma zadržan.

Papež Frančišek se je »vrnil v Očetovo hišo« dan po veliki noči, ko je »mestu in svetu« podelil še zadnji apostolski blagoslov in se še zadnjič zapeljal med Božjim ljudstvom. To je bilo prav tisto Božje ljudstvo, ki mu je že v prvih trenutkih po izvolitvi na papeški položaj 13. marca 2013 obljubil, da »bomo hodili skupaj«.