Somaševanje je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. FOTO: Jože Potrpin

Tudi letos ga je izvedlo. Soorganizatorji so bili: Občina Slovenske Konjice, Vojnik in Šentjur, planinska društva in župnije ter Dom sv. Jožef Celje in celjska Mohorjeva družba. Na pot so krenili iz Ponikve – Slomškove rojstne župnije, in Nove Cerkve – tu je blaženi Slomšek služboval kot kaplan, z vmesnimi postajami do skupnega cilja, odmaknjene v miru in tišini Žičke Kartuzije – prve od štirih kartuzij na Slovenskem (iz 12. stoletja), nekdaj duhovnega in kulturnega središča ter nedavno prenovljene cerkve sv. Janeza Krstnika v okviru revitalizacije kartuzije. Vseh romarjev s pridruženimi na poti je bilo okoli 110, največ v zadnjih osmih letih. 

Prepeval je župnijski pevski zbor iz Špitaliča. FOTO: Jože Potrpin

Sredi popoldneva po romarski malici je bila na prostem v ambientu kartuzije tradicionalna maša za domovino. Somaševanje šestih duhovnikov je vodil nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Prepeval je župnijski pevski zbor iz Špitaliča. Navzoči so bili tudi državnozborski poslanci Bojan Podkrajšek, Jelka Godec in Anton Šturbej, župan Slovenskih Konjic Darko Ratajc. Njej je sledil Poklon domovini – koncert Prifarskih muzikantov z nagovorom dr. Rosvite Pesek. To slovesnost pa so pripravili KS Špitalič s predsednikom Bojanom Podkrajškom na čelu ter Jure Levart, član Društva Slomškova romarska pot.

Koncert Prifarskih muzikantov. FOTO: Jože Potrpin

Domovina je naš skupen dom

Nadškof Cvikl je v pridigi ob prebrani Božji besedi najprej spomnil na vero Abrahama in prepoznavanje resničnih in pravih prerokov. To je, po sadovih. »Kjer je Bog na prvem mestu, tam je čut za skupnost, za pogovor, sodelovanje, za spoštovanje. Tam je navzoča ljubezen. Takšen pravi prerok je bil naš blaženi škof Anton Martin Slomšek.«

Fotogalerija Jožeta Potrpina:

Dan državnosti pa je bila za nadškofa priložnost za obuditev spomina na zgodovinske dogodke osamosvojitve Slovenije in poživitev vrednot, na katerih temelji slovenska država. »Ta dan nas spominja na pomembnost najprej enotnosti, odločnosti in poguma, saj nam je ravno to omogočilo uresničitev sanj o samostojni Sloveniji. Današnji dan nam daje priložnost, da molimo za našo domovino Slovenijo. Beseda domovina, kot bi dejal blaženi škof Anton Martin Slomšek, že sama vključuje misel na dom. Nosi hrepenenje po kraju, kjer se počutimo ukoreninjene, kjer se počutimo sprejete. In lahko rečemo, da smo tukaj doma. Dom je zato kraj, kamor se človek vedno z veseljem vrača.«

Udeleženci Slomškovega pohoda. FOTO: Polona Kaučič

Prispevati svoj delež

Domovina pa ni samo določen prostor pod soncem. To so tudi naši spomini. To so pristni odnosi med nami. Če v srcu dobro mislimo, to je naša narodna dediščina, ki smo je skupaj deležni. Nadškof je ob tem še posebej poudaril: »Danes mnogi ne ločijo pojmov domovina in država. Država je ustanova, ki je postavljena, da upravlja z domovino. Problem pa nastane, če tisti, ki jim je ljudstvo zaupalo upravljanje z domovino, to zaupanje izrabijo za iskanje svojih lastnih koristi. Še huje je, če se polastijo državnih ustanov in začnejo deliti ljudstvo na naše in na vse druge moteče ostale.« Skratka, domovino lahko doživljamo kot naš skupen dom. Samo če smo tudi sami pripravljeni prispevati svoj delež in v vsej iskrenosti in osebni odgovornosti.

Fotogalerija Polone Kaučič:

Zgodovinska priložnost

V nadaljevanju je navedel tri vrednote, ki se zdijo pomembne na poti, da bi našo samostojno Slovenijo čutili kot naš skupen dom. Prva vrednota je skrb in prizadevanje za skupno dobro. Druga vrednota je spoštovanje dostojanstva, enkratnosti življenja vsakega človeka. »Tu mislim na svetost in nedotakljivost vsakega človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.« Tretja vrednota pa je zavest, da je naša skupna domovina za vse nas veliki dar in velika priložnost. »Ni nekaj samo po sebi umevnega, ni slučaj, ampak je to pot dolgega procesa in zorenja. Mi smo prejeli ta dar, da lahko živimo v tej naši samostojni državi. O kateri so številne generacije Slovencev pisale in sanjale. Danes je to resničnost. O tem pa se moramo zavedati, da lahko ta dar in to zgodovinsko priložnost, ki nam je podarjena, tudi zapravimo.« 

Slavnostna govornica dr. Rosvita Pesek. FOTO: Jože Potrpin

Poleg tega to ni samo Slovenija znotraj meja naše domovine. Slovenija vključuje tudi zamejce in zdomce. Zelo je potrebna naša povezanost, potrebne so izmenjave, kulturne in duhovne. »Potrebno je, da na ta način rastemo v naši medsebojni povezanosti ter doživljamo, da je Slovenija naš skupen dom, za nas žive pa tudi za pokojne, za sedanjo generacijo in tudi za generacije, ki prihajajo za nami,« je škof dejal ob koncu nagovora ter še povabil, »da bi vsak od nas bil sposoben narediti čim več dobrega in bi s tem prispeval svoj delež, da bo v svetu, v katerem živimo, več luči, več dobrote in ljubezni.«

Alojzij Cvikl: Danes mnogi ne ločijo pojmov domovina in država. FOTO: Jože Potrpin

Potrjevati vse življenje

Rosvita Pesek je v svojem slavnostnem nagovoru spomnila na svetle pomnike naše zgodovine, predvsem pa na dogodke pred štiri/petintridesetimi leti, ko smo po trnovi in tudi srečni poti dobili svojo državo. Ob tem je poudarila: »Mi smo ta proces nastanka lastne države izvedli v pičlih dveh letih. Predstavljajte si narode na svetu, ki so veliko močnejši od nas, večji, imajo večje bogastvo, so premožnejši, pa nikoli niso prišli do svoje države. Slovenci smo takrat, ko so bila vrata odprta, na hitro skočili skoznje, ampak zato smo glasovali tudi mi. Vsi mi, 23. decembra 1990, šest mesecev prej. Torej, ko smo obkrožili ZA, da si želimo samostojno in neodvisno državo. In če lahko kakršen koli nauk potegnemo iz tistih časov izpred štiri- in petintrideset let, je to, da kadar dihata politika in ljudje skupaj, ko so njihova hotenja enaka, takrat je narod in njihovo vodstvo močan. Nobene reforme, nobena politika ne more uspeti mimo ljudi. Spomnimo se tega, ko gremo na volitve. Spomnimo se tega vsak dan. Spomnimo se tega, da nam nič ni bilo podarjeno, ampak da za tem stoji naša trdna volja. In naj še enkrat, tukaj je tak prostor, citiram besede takratnega kulturnega ministra dr. Andreja Capudra, ki je na plebiscitni dan rekel točno takole: 'Današnji dan je kot na poroki. Rečeš Da in misliš, da si opravil, ampak ta Da bomo potrjevali vse življenje.' Čestitke za praznik!«