Poročilo o Jezusovem trpljenju. Obujamo spomin in poskušamo razumeti, doumeti norost Božje ljubezni. In vsa ta postna pot se steka v to njegovo ljubezen, ki iz besed prerašča v vedno bolj konkretna dejanja. Kolikor bolj se zavedam svoje stiske in bede, toliko bolj se pred mojimi očmi dogaja tudi resnična drama odrešenja. Danes, sedaj. Vsa naša prizadevanja za dobro, za pravičen svet, za mir in za zdravje so samo medel odsev, ker smo najprej mi ljubljeni. V celotnem Janezovem opusu se ponavlja ta refren Božje ljubezni, ki ljubi vnaprej. Je brezpogojna.

Ne verjamem, da so vsi apostoli na današnjo nedeljo spregledali Božji pogled ob vzklikanju množic. Ne verjamem, da so razprodane vstopnice ob slovesnem vstopu v Jeruzalem zaslepile srca, ki so utripala z njim in tudi zanj. Vsekakor pa ves ta pomp ni omajal ali zavedel Jezusa. Jezus ostaja pot. Ni zvest sam sebi! To mantro si ponavljamo mi. On je zvest Očetu. Očetov sin. Ne pozabimo, kako se je glasila njegova smrtna obsodba!...