Lik Filipa Terčelja, duhovnika, umetnika in narodnega buditelja, ki je bil v začetku leta 1946 zverinsko umorjen iz gole človeške hudobije, še danes globoko vznemirja. Tako vernike, ki že leta vztrajno molijo in si želijo, da bi postopek za razglasitev za blaženega napredoval, kot tudi tiste, ki se že več kot pol stoletja trudijo, da bi spomin na njegovo življenje in smrt zabrisali ali vsaj močno potvorili.

Slovenski bralec bo sedaj lahko prvič vzel v roko izčrpno in z različnimi viri ter pričevanji podprto Terčeljevo biografijo, ki jo je pripravil primorski duhovnik Ivan Albreht, v začetku julija pa izdala založba Družina. Pomenljiv podnaslov knjige je Duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov. Ivan Albreht (1945) je nekdanji vzgojitelj in profesor v vipavski škofijski gimnaziji, od l. 2012 duhovni pomočnik v Šturjah. Pisateljevanje mu ni tuje, saj je izdal že tri obsežna dela: Osnutek zgodovine ajdovske župnije in cerkve, Župnija Dornberk v stiskalnici zgodovine in Mozaik krščanstva ob Mrzli reki.

Razlogi za nastanek knjige

Prvo predstavitev je knjiga doživela na 7. Terčeljevi poti na Kovk – zaradi vremenskih razmer se je v soboto, 1. julija, množica romarjev zbrala v župnijski cerkvi na Otlici, kjer je somaševanje vodil Bogdan Vidmar. Po maši je Ivan Albreht predstavil razloge, ki so ga spodbudili k pisanju življenjepisa, ki doslej najbolj celovito predstavi življenje in delo Filipa Terčelja; domača zborovodkinja Katarina Vidmar je povzela svojo raziskavo o uglasbitvah Terčeljevih bogoslužnih pes­mi (doslej odkritih je 340, seznam pa je priložen tudi Albrehtovi knjigi).


Avtor Ivan Albreht v cerkvi angelov varuhov na Otlici predstavlja svojo knjigo.
Foto: Nadja Ušaj Pregeljc

»Želim raziskati, kaj ti je dajalo moč, da si kot hrast na siloviti burji zgodovinskih viharjev ostal pokončen, zvest Bogu in vedno pripravljen za pomoč bližnjim. Rad bi ugotovil, ali si zaslužiš, da te imamo tudi za mučenca in svet­niško osebnost,« zaključuje avtor svoj uvod h knjigi.

Če hočemo, da bo postopek razglasitve za blaženega resnično stekel, moramo Filipovo življenje, delo in dediščino dobro poznati ter se mu več priporočati. Seveda je tudi to avtorjeva želja, s katero smo pospremili knjižni izid življenjepisa na skoraj 300 straneh. Osrednja avtorjeva pozornost je namenjena nejasnim dogodkom okrog 7. junija 1946, ko je bil Terčelj v družbi župnika Franceta Krašne ugrabljen in umorjen v Davči.

Poet liturgije

Knjigo dopolnjuje zajeten pregled nekaterih vidikov Terčeljevega literarnega in duhovnega ustvarjanja – bralec se bo seznanil z njegovim pesništvom, zlasti s pesmimi za bogoslužno rabo, in spoznal Terčelja kot pisca nabožnih besedil, verskih in vzgojnih spisov, prozne literature in kratkih spisov s področja društvenega življenja. Dodan je tudi že omenjeni seznam uglasbitev Terčeljevih pesmi, ki so še danes priljubljene med cerkvenimi pevci (324 pesmi, med njimi najbolj znane V hišo božjo smo dospeli (kar 10 uglasbitev!), Kristus je vstal, Klic veselja, K nebu povzdignimo solzne oči, Nesrečno ljudstvo judovsko …).



List iz policijske kartoteke Filipa Terčelja, s6. 2. 1933.

Ob koncu svojega izvrstnega dela se avtor sprašuje, ali nam je Filip Terčelj lahko zgled za čase, ki so pred nami. Ob tem pronicljivo analizira stanje sodobne družbe in opozarja na nevarnosti, ki jih bo prinesla prihodnost. V negotovih časih – to je vselej – velja upoštevati tudi Terčeljev zgled in poziv k poživitvi čuta za skupnost in pripravljenosti za medsebojno pomoč.