Od kod prihaja? Na to vprašanje so novinarji, samooklicani poznavalci papeža Leona in rodoslovci, v zadnjih šestih mesecih temeljito odgovorili, obdobje med majem in novembrom razčlenjuje sodelavka avstrijskega Kathpressa Severina Bartonitschek. Še vedno pa ni strokovnjakov, ki bi vedeli, kakšna bo njegova usmeritev. Le novi papež, izvoljen 8. in umeščen 18. maja, ima verjetno predstavo o smeri svojega pontifikata, ki je v prvi vrsti namenjen temu, da notranje razdeljeno Katoliško Cerkev popelje nazaj k večji edinosti. V svojem prvem nagovoru je izrazil željo po Cerkvi, ki gradi mostove, spodbuja dialog in vse sprejema z odprtimi rokami.

Naročite knjigo o papežu Leonu XIV.: TUKAJ.

Njegova prizadevanja za ta cilj so očitna v koncesijah katoličanom na levi in desni. Večja udeležba laikov? Jasno. Tradicionalna latinska maša v baziliki sv. Petra? Seveda. Povezanost s predhodniki je recimo očitna pri vprašanju posvečevanja žensk. Ustanovljena je bila delovna skupina, ki bo sledila delu dosedanjih skupin, ki so se ukvarjale s tem vprašanjem. Tudi glede zakona in družine Leon XIV. ostaja zvest katoliškemu nauku in zavrača uradne blagoslove za istospolne pare.

8. maj 2025: prvi pozdrav vernikom na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Natrpan urnik

To zveni podobno programu njegovega predhodnika Frančiška, ugotavljajo pri Kathpressu – kot še marsikaj drugega v prvih šestih mesecih prvega »ameriškega« papeževanja. Frančišek, ki je umrl na letošnji velikonočni ponedeljek, je za seboj pustil bogato zapuščino nedokončanih projektov, papeških okrožnic in potovalnih načrtov. Načrt za preoblikovanje papeške poletne rezidence v Castelgandolfu v center trajnostnega razvoja »Borgo Laudato si'« je bila Frančiškova želja. Papeška okrožnica »Dilexi te« o prizadevanjih Cerkve za boj proti revščini je bila v veliki meri Frančiškovo delo. Leonovo prvo potovanje v Turčijo in Libanon, predvideno za konec novembra, je bilo načrtovano še med Frančiškovim pontifikatom.

Novi papež je izjemno zaposlen zaradi natrpanega urnika svetega leta, v katerem v hitrem zaporedju prihajajo velike skupine romarjev z vsega sveta.

Poleg tega je novi papež izjemno zaposlen zaradi natrpanega urnika svetega leta, v katerem v hitrem zaporedju prihajajo velike skupine romarjev z vsega sveta. Številni posebni dogodki vključujejo svete maše in zasebne avdience pri Leonu XIV. Tudi druge skupine obiskovalcev z vsega sveta pričakujejo papežev nagovor. Voditelji držav in vlad se pogosto fotografirajo s papežem in te podobe uporabljajo, da bi odvrnili pozornost od političnih prepirov na domačih tleh. Potem pa so tu še katoliški duhovniki z vsega sveta, ki si prizadevajo za dialog s svojim voditeljem.

Za Leona XIV. je značilen »blagoslavljajoč« nasmeh. FOTO: Vatican Media

Leon previdno sprejema odločitve

Časa za vodenje ali celo utiranje lastne poti torej nekoliko primanjkuje. Za razliko od svojega predhodnika se Leon ne odloča »na prvo žogo«, temveč s skrbnim premislekom. Kot voditelj svetovnega reda avguštincev se je naučil upravljati zelo raznoliko skupnost. Praksa poslušanja, ki je v cerkvenih krogih zdaj že kar malce pretirano spodbujana, je del njegovega vodstvenega sloga. Skrbno pretehtana odločitev krepi avtoriteto papeškega položaja, medtem ko jo preklic določene izjave, ki temelji na spregledani kritiki, oslabi. Vesoljna Cerkev in rimska kurija sta občutljivi mreži, ki neradi odpuščata napake, pišejo pri Kathpressu.

Leon XIV. si vzame tudi čas za oddihe zunaj Vatikana: vsak teden se za en dan umakne v Castelgandolfo.

Zato je logično, da tudi Leon XIV. skrbno tehta dolgo pričakovane odločitve glede najvišjih položajev v kuriji. Za svojega naslednika na položaju prefekta Dikasterija za škofe je imenoval starega znanca, ki je dotlej vodil Dikasterij za zakonodajna besedila. Zaenkrat iz Vatikana ni bilo nobenih novic o prelomnih in morebitno spornih kadrovskih odločitvah, kot je recimo nov vodja Dikasterija za nauk vere.

Med romarji na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Umik od vrveža

Papež Leon XIV. si vzame čas. In tega ima dovolj – za razliko od posvetnih voditeljev, ki po izvolitvi hitro poskušajo izpolniti svoje obljube, da bi bili po omejenem mandatu znova izvoljeni. Ta čas dobro izkorišča – tudi za oddihe zunaj Vatikana, kjer še vedno prenavljajo papeške apartmaje v Apostolski palači. Ko na njegovem urniku ni pomembnih sestankov, se Leon vsak teden za en dan umakne v Castelgandolfo. Tam običajno pred vrnitvijo v Rim odgovarja na vprašanja novinarjev – seveda z enako zadržanostjo, kakršna je značilna za njegove nagovore in pridige.

Medtem ko je bilo pod papežem Frančiškom vedno mogoče pričakovati odstopanja od pripravljenega besedila in morebitne komunikacijske krize, se njegov naslednik Leon skoraj vedno drži besedila piscev svojih nagovorov, kar pa gotovo nadoknadi v svojih spontanih nagovorih in interakcijah z ljudmi.

Novi voditelj Katoliške Cerkve tekoče govori angleško, italijansko in špansko. FOTO: Vatican Media

Zaščitni znak: večjezičnost

Zaščitni znak papeža Leona XIV. je večjezičnost, še ugotavljajo pri Kathpressu. Novi voditelj Katoliške Cerkve tekoče govori angleško, italijansko in špansko. Lahko se sporazumeva tudi v francoščini in portugalščini. Zdi se, da ponoči izboljšuje svoje poznavanje tujih jezikov z ustrezno aplikacijo – če lahko verjamemo, da je oseba za uporabniškim imenom @drprevost, Robert, res papež.

Povsem mogoče je, da te pozne nočne ure nekoliko podaljšujejo njegov sicer precej omejeni prosti čas. In da mu pri tem dela družbo pametni telefon – odvrača ga od misli o tem, kako umiriti vode, po katerih pluje ladja Katoliške Cerkve. Izziv, ki ga predstavljajo sporne notranje razprave, je vsaj tako velik kot ovire, s katerimi se stoletja star kolos vrednot, Katoliška Cerkev, sooča zaradi vse bolj raznolikih družb. Da ne omenjamo vloge nevtralnega posrednika v največjih svetovnih sporih: to je vloga, ki jo je Leon XIV. izrecno želel prevzeti.