»Dragi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram oznaniti smrt našega svetega očeta Frančiška. Ob 7.35 zjutraj se je rimski škof Frančišek vrnil v Očetovo hišo. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi. Učil nas je živeti evangeljske vrednote: zvesto, pogumno in z univerzalno ljubeznijo, zlasti do najrevnejših in najbolj obrobnih. Z neizmerno hvaležnostjo za njegov zgled pravega učenca Gospoda Jezusa izročamo dušo papeža Frančiška neskončni usmiljeni ljubezni edinega in troedinega Boga,« je povedal kardinal Farrell. 

Papež Frančišek je bil 266. rimski škof in Petrov naslednik, umrl je na jutro velikonočnega ponedeljka v starosti 88 let.

Nepričakovana smrt po daljših zdravstvenih zapletih

Papež Frančišek je bil v dneh pred smrtjo še dejavno vključen v velikonočna praznovanja. Obiskal je rimski zapor, se srečal z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in prisostvoval pri obredih velike noči v Vatikanu, potem ko se je februarja in marca več kot en mesec zdravil rimski kliniki Gemelli, kamor ga je zdravniška ekipa napotila 14. februarja, po dolgotrajnih težavah zaradi okužbe dihal. 

Po temeljitih preiskavah je bilo ugotovljeno, da ima pljučnico v obeh pljučnih krilih, kar je bilo v njegovem primeru še nekoliko bolj zapleteno: Frančišek je namreč v starosti 21 let zbolel za plevritisom, vnetjem tkiv, ki obdajajo pljuča, zaradi česar je moral na operativno odstranitev treh pljučnih cist in manjšega zgornjega dela desnega pljučnega krila.

Vodilni zdravnik, ki je skrbel za papeža v bolnišnici Gemelli, Sergio Alfieri, je za medije po odpustu papeža Frančiška iz bolnišnice povedal, da je papež v tistem času dvakrat skoraj umrl. 

Papež Frančišek je pred smrtjo izrazil željo, da bi bil pokopan zunaj Vatikana: njegovo telo naj bi počivalo v rimski baziliki Marije Snežne.

V številnih pogovorih za medije, ki jih je opravil med svojim skoraj dvanajstletnim pontifikatom, je večkrat pojasnil, kako si ure resnice v onstranstvu pravzaprav ne predstavlja, da ne ve, kako bo, ves čas pa v molitvi prosi nebeško Mater Marijo, naj mu stoji ob strani. Izrazil je tudi željo, da bi bil pokopan zunaj Vatikana: za razliko od 91 pokojnih papežev, ki so pokopani v baziliki sv. Petra, naj bi njegovo telo po smrti počivalo v rimski baziliki Marije Velike oz. pri »Mariji Snežni«, kjer je pred ikono Salus Populi Romani tradicionalno molil pred vsakim apostolskim potovanjem v tujino in ob vrnitvi v Rim. Decembra 2023 je pojasnil, da primeren prostor za pokop »že pripravljajo«.

Novembra lani pa so v Vatikanu na njegovo željo objavili nov obrednik za pogreb rimskega škofa, torej papeža, s katerim so pogrebni obred občutno poenostavili. Frančišek je vztrajal pri tem, da je treba papeža pokopati kot »Kristusovega pastirja in učenca in ne kot mogočnega posvetnega voditelja«.

Papež se je v javnosti na vozičku prvič pojavil 5. maja 2022 na splošni avdienci. FOTO: Vatican Media

Dolgoletne težave z zdravjem

Frančišek se je med svojim pontifikatom soočal s številnimi zdravstvenimi težavami, ki so bile nenazadnje povezane tudi s starostjo, prvi preplah glede zdravja pa je doživel že pri 21 letih. Leta 1957, v drugem letniku bogoslovja, je hudo zbolel na dihalih. Zaradi treh cist v desnih pljučih in plevralnega izliva so mu odstranili zgornji desni pljučni lok. Po obsežni operaciji mu je ostala velika trajna brazgotina čez polovico prsnega koša, vendar je popolnoma okreval.

Leta 2004, kot nadškof Buenos Airesa, je imel težave s srcem, »predinfarkt«, in je prav tako nekaj dni preživel v bolnišnici. Pozneje ni več imel simptomov srčne bolezni.

Papež Frančišek je bil od maja 2022 primoran uporabljati invalidski voziček, kot prvi cerkveni dostojanstvenik na tem položaju.

Januarja 2021 je zaradi bolečega išiasa odpovedal več bogoslužnih slovesnosti. Julija istega leta je preživel zahtevno operacijo črevesja, po kateri pa je odlično okreval. Leto dni pozneje ga začnejo pestiti resne težave z desnim kolenom, zaradi katerih je znova odpovedal sodelovanje pri nekaterih bogoslužnih slovesnostih. Od maja 2022 je bil primoran uporabljati invalidski voziček, kot prvi cerkveni dostojanstvenik na tem položaju. Junija istega leta, ko naj bi obiskal Demokratično republiko Kongo, je zaradi zdravstvenih težav prvič preložil apostolski obisk v tujini. Konec julija je bil že dovolj pri močeh, da je odpotoval v Kanado, jeseni pa še v Kazahstan in Bahrajn.

Januarja 2023 so se Frančišku znova pojavile težave s črevesjem. Marca je bil sprejet v bolnišnico, po navedbah Vatikana so bile preiskave »načrtovane«, v resnici pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali na nujno zdravljenje zaradi infekcijskega bronhitisa. Junija istega leta je bil še enkrat operiran zaradi črevesne kile. Poročila iz Vatikana so bila tokrat bolj »odkrita«: deset dni, ki jih je papež preživel v bolnišnici, so spremljale redne tiskovne konference njegove zdravstvene ekipe. Novembra 2023 se je moral zaradi vnetja pljuč znova zdraviti v bolnišnici, na prošnjo zdravnikov je odpovedal potovanje v Dubaj.

Frančišek kljub težavam z zdravjem do zadnjega ni premišljeval o odstopu s papeškega položaja.

Leto 2024 se je začelo z novim obolenjem dihal, zaradi česar je papež težko govoril. V pogovorih za medije je ves čas vztrajno zanikal, da bi zaradi težav z zdravjem premišljeval o odstopu s papeškega položaja. Februarja je zbolel za lažjo obliko gripe, trdovratna okužba dihal ga je spremljala tudi v marcu in aprilu tistega leta. V začetku lanskega decembra se je zaradi padca v svojih prostorih v javnosti pojavil z modrico na obrazu.

Sredi letošnjega januarja je znova padel in si poškodoval desno roko, mesec dni pozneje pa je moral zaradi bronhitisa spet sprejeti bolnišnično zdravljenje. Izkazalo se je, da je zbolel za pljučnico v obeh pljučnih krilih.

Jorge Mario Bergoglio kot mlad duhovnik. FOTO: Vatican Media

Rojen kot Jorge Mario Bergoglio

Papež Frančišek se je kot Jorge Mario Bergoglio rodil 17. decembra 1936 v argentinski prestolnici Buenos Aires. Njegovi starši so bili italijanskega rodu. Po diplomi iz kemije je vstopil v bogoslovje, 11. marca 1958 pa v noviciat v Družbi Jezusovi. Humanistične študije je leta 1963 končal v Čilu. V letih med 1964 in 1965 je poučeval književnost in psihologijo, med 1967 in 1970 pa je v San Miguelu študiral teologijo. Duhovniško posvečenje je prejel 13. decembra 1969.

31. julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih jezuitov; to službo je opravljal do leta 1979. Leta 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Obenem je bil župnik v kraju San José v škofiji San Miguel. Marca 1986 je odšel na študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.

Papež Frančišek se je vse življenje odločno zavzemal za kulturo življenja in je nasprotoval evtanaziji.

20. maja 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu, posvečenje v tamkajšnji stolnici pa je prejel 27. junija 1992. Za nadškofa pomočnika iste nadškofije je bil imenovan 3. junija 1997. Ob smrti kardinala Antonija Quarracina je 28. februarja 1998 postal krajevni nadškof. Obenem je bil tudi ordinarij za vernike vzhodnega katoliškega obreda, ki so prebivali v Argentini in niso imeli stika s svojim škofom.

Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. V letih med 2005 in 2011 je bil predsednik Argentinske škofovske konference. Odločno se je zavzemal za kulturo življenja in je nasprotoval evtanaziji.

Prvi pozdrav vernikom po izvolitvi na papeški položaj 13. marca 2013. FOTO: Vatican Media

Prvi jezuit in Neevropejec na Petrovem sedežu

Kardinal Bergoglio je v rimski kuriji opravljal različne službe. Bil je član Kongregacije za kler, Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, Komisije za Latinsko Ameriko in Papeškega sveta za družino. Kardinalski zbor ga je 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve, s čimer je Petrov sedež zasedel prvi jezuit in Neevropejec. Izbral si je ime Frančišek, kot sporočilo svetu, da bodo njegova prednostna skrb ubogi in odrinjeni na obrobje. Temu je ostal zvest vsa leta svojega pontifikata.