Zapri
Iskanje

Politični analitik Marko Balažic o strankarskem dogajanju

Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 15. 10. 2021 / 14:05
Oznake: Politika, Stranke
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 15.10.2021 / 14:19
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Politični analitik Marko Balažic o strankarskem dogajanju

Politični analitik Marko Balažic o strankarskem dogajanju
Marko Balažic: Če bomo namreč podlegli polarizaciji in izključnemu iskanju 46. glasu, se nam v prihodnje slabo piše. Želim si, da bi Slovenci to lekcijo končno usvojili. FOTO: Robert Vurušič
Leto 2022 bo supervolilno leto. Volišča bodo odprta trikrat, spomladi (enkrat med 24. aprilom in 5. junijem) bodo parlamentarne volitve, med 11. septembrom in 2. oktobrom predsedniške, 20. novembra pa še lokalne.

Politično ozračje v Sloveniji pa je pregreto že danes. Večina opozicijskih strank, združenih v t. i. koalicijo KUL, se je dogovorila za povolilno sodelovanje; tudi druge stranke (denimo SMC in GAS ali stranke, vključene v gibanje Povežimo Slovenijo) napovedujejo sodelovanje ali združevanje; proticepilski in protiukrepni val je zajahala nova stranka Resni.ca Zorana Stevanovića; nekatere parlamentarne stranke se spogledujejo z izpadom iz parlamenta; burno je tudi v stranki DeSUS, v kateri vodstvo in poslanska skupina ne sedita v istem čolnu.

O trenutnih strankarskih razmerjih, pričakovanih prihodnjih korakih, morebitnih povezavah med strankami in napovedih pred supervolilnim letom smo se pogovarjali s političnim analitikom Markom Balažicem, ki je med drugim prepričan, da bi predčasne volitve v tem trenutku bolj ustrezale trenutni koaliciji.

Za Družinino spletno stran je odgovarjal politični analitik Marko Balažic.

Ali poziv predsednika DeSUS Ljuba Jasniča k odstopu vlade in predčasnim volitvam lahko zamaje vlado Janeza Janše? Pričakujete, da bodo poslanci DeSUS sledili odločitvi sveta stranke, ki je odrekel podporo vladi? 

Menim, da velikih sprememb ne gre pričakovati, ampak gre le za navidezno ustvarjanje pritiska, da se lahko v ozadju zdrave dele Desusa pripoji h kaki drugi stranki. Tudi sicer takšni pozivi nimajo velike teže, saj gre zaslediti izredno neusklajenost med dejanji poslancev na eni in vodstva stranke na drugi strani. Nekateri poslanci so sklenili, da bodo vlado podprli in bodo pri tej odločitvi vztrajali do volitev.

Zaznati je, da se prej omenjeni prehodi dogajajo v smeri Stanke Alenke Bratušek, kar daje slutiti, da je bil sklenjen nekakšen dogovor in da je bil tudi Jasnič na vrh stranke pripeljan izključno zato, da v vlogi »stečajnega upravitelja« nadzorovano zavaruje interese tistih, ki Desusa ne vidijo več v parlamentu.

Glede volitev bi si upal celo trditi, da bi te v tem trenutku bolj ustrezale trenutni koaliciji, saj bi na krivi nogi ujele marsikoga, ki o angažmaju še razmišlja. Na primer, levo od sredine se bo verjetno pojavila še ena stranka, ki bo skušala zaokrožiti t. i. kulov četverček.

Ima dosedanji organizator sredinih protestov Zoran Stevanović s svojo stranko Resni.ca dovolj mobilizacijskega naboja, da bi bil lahko uspešen na volitvah? Ima po vašem možnosti, da prestopi parlamentarni prag? 

Osebno menim, da Zoran Stevanović tega dosega nima, lahko pa se motim. Stevanović je namreč le v pravem trenutku zajahal širši val nezadovoljstva, ki se je gradil že vse od začetka nastopa Janševe vlade, okrepil pa z nekonsistentnimi ukrepi ob epidemiji. Gre mu priznati, da je to naredil izjemno učinkovito, a je treba vedeti, da bo kampanja še dolga. Zato pričakujem, da se bo pojavilo še kakšno novo ime, ki bo politično mobilizacijo gradilo na temelju antiestablishmenta. Če gre verjeti napovedim tega tedna, bo svojo kritično težo preizkusil tudi dr. Andraž Teršek.

Vse stranke se že pospešeno pripravljajo na volitve in iščejo strategije, kako najbolje nagovoriti volivce. To sicer ne pomeni, da bodo volitve predčasne, ampak prej signalizira, da so prenekateri v političnem vakuumu, ki smo mu priča, enostavno začutili svojo priložnost.

Kakšno usodo pripisujete eni od treh koalicijskih strank, SMC? Ali je v možni povezavi z GAS Alojza Kovšce dejansko rešitev za njeno preživetje? 

V omenjenem povezovanju vidim le za enega od korakov, ki nikakor ni dokončen. Namen je verjetno oblikovati nekaj močnih blokov, ki so bili do sedaj razdeljeni, ki bi lahko s skupnim nastopom na volitvah dosegli dober rezultat. Povezovanje strank SMC in GAS v tej točki služi temu, da se oblikuje močen liberalno-gospodarski blok, ki se mu pozneje doda še zeleno ali regionalno komponento. Oba protagonista sta za to dobro pozicionirana: Zdravko Počivalšek je prek ukrepov dokazal, da je kredibilen in zanesljiv sogovornik gospodarstva, Alojz Kovšca pa lahko z zmernim nastopom v to priključi še obrtnike. Gre pa pričakovati, da se bo v kampanji predvsem Počivalšek še večkrat znašel pod izjemnim pritiskom, saj so si ta segment volilnega telesa načeloma lastile stranke, ki z Janšo niso sodelovale.

Državnozborske volitve bodo spomladi prihodnje leto. FOTO: Tatjana Splichal

Kakšen potencial ima gibanje Povežimo Slovenijo, za katerega se na prvi pogled zdi, da bi znalo presegati ozke ideološke okvire? 

Gibanje Povežimo Slovenijo ima potencial ravno zaradi tega, ker vnaprej ne izključuje. Tu se bistveno razlikuje od strank t. i. KUL koalicije, ki svojo podobo gradijo na nasprotovanju, manj pozornosti pa posvečajo vsebinskim temam. Obenem gre za pravo strategijo, saj povezuje tiste deležnike, ki so načeloma na volitvah ostajali pod pragom ali pa jim je javnomnenjska podpora v zadnjem času upadla. Kot del te povezave vidim tudi prej omenjeni stranki SMC in GAS. Če bodo znali uspešno brzdati močne politične ege in znali predstaviti močno vizijo za Slovenijo, bodo lahko presenečenje volitev.

Pričakujem, da se bo pojavilo še kakšno novo ime, ki bo politično mobilizacijo gradilo na temelju antiestablishmenta.

Čemu pripisati poplavo plakatov NSi po vsej državi? So na vidiku predčasne volitve? 

Vse stranke se že pospešeno pripravljajo na volitve in iščejo strategije, kako najbolje nagovoriti volivce. To sicer ne pomeni, da bodo volitve predčasne, ampak prej signalizira, da so prenekateri v političnem vakuumu, ki smo mu priča, enostavno začutili svojo priložnost. Vedeti je treba, da so poskusi s plakati tudi neprimerljivo cenejši v času pred uradno kampanjo, obenem pa je tisti, ki razmišlja samo o enem mesecu kampanje, že v izhodišču naredil strateško napako. Nova Slovenija v principu ponavlja strategijo stranke SDS, ki prek plakatov nagovarja volivce skozi vse leto. Vprašanje pa je, če je to najbolj modra strategija, saj bo prenekateri, ki bo soočen z vprašanjem, koga naj obkroži, soočen z dilemo, v čem se stranki programsko razlikujeta. Pripenjati še eno podzavestno asociacijo, da velike razlike ni, saj obe delata enako, je za NSi lahko škodljivo.

Gibanje Povežimo Slovenijo ima potencial ravno zaradi tega, ker vnaprej ne izključuje. Tu se bistveno razlikuje od strank t. i. KUL koalicije, ki svojo podobo gradijo na nasprotovanju, manj pozornosti pa posvečajo vsebinskim temam.

Če bi bile v nedeljo volitve, kdo bi bil po vašem največji zmagovalec in kdo največji poraženec?

Menim, da bistvenih sprememb, kljub izrazitim naporom nekaterih, ne bi bilo. Po mojem mnenju lahko preseneti le tisti, ki povezuje prek političnih polov in ne gradi svojih politik na izrazitem izključevanju. Če bomo namreč podlegli polarizaciji in izključnemu iskanju 46. glasu, se nam v prihodnje slabo piše. Želim si, da bi Slovenci to lekcijo končno usvojili.

Glede volitev bi si upal celo trditi, da bi te v tem trenutku bolj ustrezale trenutni koaliciji, saj bi na krivi nogi ujele marsikoga, ki o angažmaju še razmišlja. Na primer, levo od sredine se bo verjetno pojavila še ena stranka, ki bo skušala zaokrožiti t. i. kulov četverček.

Nalaganje
Nazaj na vrh