Eden izmed vrhuncev Festivala Ljubljana bo prav gotovo koncert največjega živečega poljskega skladatelja Krzysztofa Pendereckega. V svoji dolgoletni karieri je prejel tri grammyje in kar 28 častnih doktoratov na svetovnih univerzah. Velja za pionirja moderne glasbe in raziskovalca novih izraznih možnosti inštrumentov in človeškega glasu, s čimer vpliva na sodobno glasbo. Hkrati pa je tudi izjemno cenjen dirigent in akademik.

Kljub častitljivi starosti še vedno sklada. V njegovem opusu so tri opere, simfonije, koncertne skladbe, komorna dela in velike vokalno-inštrumentalne partiture. Njegova dela so pogosto odziv na tragične svetovne dogodke. Takšna sta na primer Žalostinka za žrtve Hirošime za 52 godalnih inštrumentov iz leta 1960 in klavirski koncert Resurrection, ki je nastal po terorističnem napadu na WTC 11. septembra 2001.

"Nedokončana skladba" o poljski zgodovini z religioznim sporočilom

Na ljubljanskem festivalu se bo Penderecki danes, v ponedeljek, 6. julija, poklonil poljski zgodovini, njenim junakom in tragičnim dogodkom, kar je strnil v Poljski rekviem. Pod njegovim vodstvom ga bodo izvedli Orkester Slovenske filharmonije¸ Zbor Slovenske filharmonije¸ Zbor Opere SNG Maribor, Komorni zbor Ave in štirje solisti, ki s Pendereckim pogosto sodelujejo: sopranistka Iwona Hossa, mezzosopranistka Agnieszka Rehlis, tenorist Adam Zdunikowski in basist Liudas Mikalauskas.

V skladbi se Penderecki pokloni svojim rojakom, ki so sooblikovali Poljsko, občuduje samozavest preizkušenega naroda, dodal pa je tudi globoko religiozno sporočilo. Skladanje dela se je začelo že leta 1980, ko se je poklonil borcu za človekove pravice in nobelovemu nagrajencu za mir Lechu Walesi, gibanju Solidarnost in žrtvam vstaje pristaniških delavcev v Gdansku. Leto pozneje je nastal Agnus v čast kardinalu Stefanu Wyszynskemu, nato pa je dodal še stavke, namenjene poljskim žrtvam taborišča Auschwitz, žrtvam varšavske vstaje proti nacistom leta 1944 in ruskemu poboju poljske inteligence v Katinskem gozdu. Leta 2005 je ob smrti papeža Janeza Pavla II. napisal še Ciaccono za godala v spomin na tega priljubljenega svetega očeta s Poljske.

Poljski rekviem odraža zgodovinski spomin in trpljenje poljskega naroda v upanju na odrešenje in večno življenje. Sporočilnost je skladatelj še okrepil z vključitvijo tradicionalne poljske hvalnice Święty Boże. To veličastno delo je najobsežnejših partitur, ki jih je napisal v osemdesetih letih in slogovno sodi k delom v neoromantičnem glasbenem jeziku poznih sedemdesetih, vendar je prepleten tudi z elementi eksperimentiranja, značilnega za skladateljevo zgodnje ustvarjalno obdobje. Navdih zanj je Penderecki dobil po naročilu Južnonemškega radia in württemberškega Državnega gledališča. V okrnjeni obliki je bilo najprej izvedeno že leta 1984 v Stuttgartu, nato z že dodanimi stavki leta 1993 v Stockholmu na festivalu Penderecki, še obsežnejše pa leta 2005 v Vroclavu. Mnogi menijo, da gre za nedokončano delo, ki mu lahko skladatelj ob spominu na dogodke ali kot odziv na aktualno dogajanje doda nove stavke.