Na novinarski konferenci 11. aprila v Vrbju je Slovenska karitas predstavila Letno poročilo mreže Karitas za leto 2017 ter dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti, ki z letošnjim letom nosi prenovljen naslov Pomagajmo preživeti in živeti.

Zbrana sredstva iz te akcije bodo letos prvič poleg materialne pomoči socialno ogroženim namenjena tudi za programe vključevanja in vračanja dolgotrajno brezposelnih ali nezaposljivih ljudi v družbo. Vključevanje v Karitas temelji predvsem na aktivaciji za prostovoljno delo, učenju različnih koristnih spretnosti in na podpori drugim prilagojenim oblikam dela. Saraja Hribernik iz Škofijske karitas Celje je v nadaljevanju predstavila uspešen program vključevanj ranljivih in skupin v prostovoljno delo z naslovom »Gradimo skupnost«, ki poteka v Humanitarnem centru Karitas v Vrbju.

Že deset let pomagajo preživeti z akcijo

Slovenska karitas je deseto leto zapored začela vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti, ki je prvenstveno namenjena materialni pomoči družinam in posameznikom v obliki hrane in plačila položnic. Pomoč prejmejo predvsem gospodinjstva, ki so v težavah zaradi brezposelnosti, nerednih ali prenizkih dohodkov, pa tudi starejši z zelo nizkimi pokojninami in dodatki. Boljše razmere v gospodarstvu posledično pozitivno vplivajo tudi na število prosilcev za pomoč, vendar število prosilcev za materialno pomoč ostaja še vedno zelo visoko. V letu 2017 je bilo v različne programe Karitas vključenih nekaj manj kot 165.000 oseb. Od tega jih je 94.884 prejemalo materialno pomoč, in sicer polovica družin z otroki, preostalo pa so bili starejši in posamezniki.

V letu 2017 je Slovenska karitas s pomočjo darovalcev v akciji Pomagajmo preživeti zbrala 155.300 EUR. V sklopu te akcije se je v 10 letih, od začetka gospodarske krize, zbralo več kot 1,8 mio EUR, ki so jih škofijske in župnijske karitas uporabile za pomoč socialno ogroženim. Pri zbiranju sredstev z namestitvijo zgibank vsa leta pomaga Tednik Družina, župnije in Pošta Slovenije. Največji del sredstev so na ravni župnijskih in škofijskih karitas uporabili za nakup hrane in za plačilo položnic (stanarine, stanovanjskih stroškov, ogrevanja, elektrike …). Pomagali smo tudi s higienskimi pripomočki in drugo najnujnejšo pomoč. Pomoč iz naslova te akcije nadgrajuje pomoč v hrani iz sklada Za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Za prejemnike pa je to predvsem dopolnilna pomoč, ki omogoča lažje preživetje gospodinjstvom, ki se soočajo s pomanjkanjem materialnih dobrin.

Vsaka prošnja za materialno pomoč je tudi vstopno mesto za srečanje s človekom in njegovo življenjsko zgodbo ter za spodbudo k iskanju lastnih moči za rešitev težav. Na podlagi slednjega poskušamo prosilce vključiti tudi v druge oblike nematerialne pomoči, spremljanja, svetovanja in v različne skupine. Tako smo v preteklem letu vključili 3.300 prejemnikov pomoči v učenje uporabnih spretnosti za življenje in v prostovoljstvo ranljivih skupin ter 5.400 v strokovno svetovanje in spremljanje.

Pri svojem delu z ljudmi v stiski v zadnjih letih ugotavljamo, da se med našimi prejemniki povečuje število posameznikov, ki živijo sami. Praviloma nimajo socialne mreže in se srečujejo z dolgoletno brezposelnostjo ali še nikoli niso bili zaposleni. V nekaterih primerih se kot posledica ali vzrok za revščino pridružujejo še težave v duševnem zdravju, vedenjske težave ali zasvojenost. Take osebe se zelo težko vključujejo v obstoječe oblike aktivnega zaposlovanja. Vse več je tudi gospodinjstev z rednimi zaposlitvami, ki zaradi nizkih prihodkov, potrebujejo materialno pomoč. Med njimi so v porastu tudi mlade družine, ki se srečujejo z akutnimi obolenji, kot so npr. rakava obolenja in druge težke bolezni.

Razmere se od lanskega leta niso bistveno spremenile in Karitas ponovno apelira:

- k spodbujanju takega okolja in sistemskih rešitev, kjer se bo spodbujalo delo in bo vsak delavec ustrezno in dostojno plačan za opravljeno delo, kar velja tudi za pokojnine,
- da se omogoči programe ali še bolj prilagojena zaposlitev za osebe, ki so že več let brezposelne in imajo zdravstvene ter druge omejitve in ne sodijo v programe aktivne politike zaposlovanja,
- da se omogoči večkraten vstop v javna dela in začetna prilagoditev v obsegu dela,
- da se zagotovi pokrivanje stroškov mentorstva za prostovoljstvo ranljivih skupin,
- da se zaščiti zaposlene pred nepotrebnim izmenskim, nočnim in nadurnim delom ali delom ob vikendih, ki ni nujno za oskrbo, zdravje in varnost ter se s tem družinam omogoči normalno življenje,
- da država s sistemskimi ukrepi ustvari okolje za najem stanovanja z dostopno ceno ali nakup z dostopnim kreditom, ki so ga zmožne pokriti tudi družine z minimalnimi plačami.

Z ugotovitvami in apelom bodo seznanili tudi pristojna ministrstva.