Tone Kuntner je pri Založbi Karantanija ob 25-letnici osamosvojitve izdal pesniško zbirko Slovenska Pomlad, v katero je vtkane mnogo simbolike. V poklon srebrni obletnici samostojne države so srebrno obrobljene strani, na pomlad pa spominja zelena obroba na naslovnici. Na ovitku je govor enega izmed netilcev slovenske pomladi po mnenju Rosvite Pesek, Ivana Borštnerja, pred protestniki leta 1988. Na zadnji strani pa je vtisnjen »zgodovinski dan«, 23. 12. 1990, ko je bil plebiscit, na katerem so se Slovenci odločili, da želijo živeti v samostojni in neodvisni Sloveniji.

Kot vsako rojstvo, je za Kuntnerja tudi rojstvo države čudež, rojstvo države, slovenska pomlad, pa pomlad nad pomladmi. V pesmih o slovenski pomladi je zato čutiti vznesenost, veselje, upanje. Tiste pred pomladjo pa so previdnejše, ne drznejo si popolnoma predati resničnemu občutju. Vendar Tone Kuntner priznava, da sedanji čas ni nič kaj optimističen, pogrezamo se v »blato«, zato se sprašuje, kaj se je zgodilo, da smo postali »mi in vi«, da ljudje ne dihajo več z domovino in da v njej vladajo le laž, pohlep in napuh. V vsem tem pa se bojujemo le za preživetje: »vsakdo zdaj zase živi, / le svojo hišo oskrbuje, / le svoj ogenj varuje, / da preživi«.

Kljub temu pesnik verjame v novo pomlad, ki prihaja za vse enako, ne glede na politično pripadnost, vendar je prej potrebna sprava, zato zanjo moli v pesmi Molitev za spravo. »Pomlad prihaja za vse, vsi jo imamo radi, razen zimskega turizma in turistov, ki se hodijo gret v eksotične kraje in denar nosijo v davčne oaze,« je povedal Kuntner, ki svojo pesniško zbirko poklanja vsem, »ki v srcu dobro mislijo«.

Tokrat so poleg slovenskih pesmi v zbirki tudi pesmi v španščini.