Konec prejšnjega meseca so velik del osrednje kitajske pokrajine Henan prizadele obsežne poplave, v katerih je umrlo okrog tristo ljudi. Mediji so poročali o najhujšem dežju v tisoč letih, objavljali pretresljive slike in s prstom kazali na podnebne spremembe. Toda zgodovina največje azijske države pozna še hujša divjanja narave. Najbolj uničujoče in smrtonosne poplave so Kitajsko zajele pred 90 leti, v njih pa je med julijem in novembrom 1931 po nekaterih ocenah umrlo od 400.000 do štiri milijone ljudi. Okrog 150.000 naj bi jih utonilo, za druge so bile usodne nalezljive bolezni in pomanjkanje hrane.

»Položaj v dolini veletoka Jangtseja je naravnost obupen,« je v četrtek, 13. avgusta 1931, poročal časnik Jutro. »Dočim je bilo vreme spomladi zelo ugodno in je setev riža krasno uspevala ter obetala bogato žetev, je sedaj vse uničeno. 18 tisoč kvadratnih milj najrodovitnejših polj je pod vodo. Nad 4 milijone hiš je voda doslej porušila in 23 milijonov ljudi je pahnjenih v najstrašnejšo bedo ter jim grozi smrt od lakote. Poplavna katastrofa, ki je zadela Kitajsko, je največja katastrofa zadnjih 100 let. Število smrtnih žrtev se ne da oceniti niti približno, je pa po sodbi strokovnjakov strahovito visoko. Neštevilne naselbine so izginile pod vodo. /…/ Zaradi deževja pa vode še vedno naraščajo in poplava zavzema vedno večji obseg. Do sedaj je poplavljenih že 22 ogromnih provinc. V nevarnosti je skoro 50 milijonov ljudi. V Hankanu postaja položaj od ure do ure bolj kritičen. Pol mesta se je že porušilo in le najmodernejše stavbe še kljubujejo razbesnelemu vodnemu elementu.«