V ponedeljek, 10. in v torek, 11. novembra 2008 je v Ljubljani v prostorih nadškofijskega ordinariata na Ciril-Metodovem trgu 4 v Ljubljani potekalo 45. redno zasedanje Slovenske škofovske konference (SŠK).

Škofje so v ponedeljek dopoldne govorili vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema v Cerkvi na Slovenskem in razglasitvi Slomškovega leta 2009. Obravnavali so tudi več poročil o udeležbi na mednarodnih srečanjih ter dogodkih v prihodnjem pastoralnem letu tako doma kot tudi v tujini.

Popoldne so na sejo povabili dr. Matevža Tomšiča s Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice, ki je zbranim spregovoril o položaju medijev v Sloveniji in o odnosu le-teh do Katoliške Cerkve. Na ta del seje so bili povabljeni tudi nekateri uredniki in novinarji iz katoliških založniških in radijskih hiš.

Ponedeljkov del seje se je zaključil s sv. mašo v stolnici sv. Nikolaja, ki so se ji pridružili škofje iz vseh štirih sosednjih škofovskih konferenc: tržaški škof Eugenio Ravignani iz Italije, graško-seckauski škof Egon Kapellari iz Avstrije, škof Laszlo Kiss-Rigo iz škofije Szeged-Csanad z Madžarske in varaždinski škof Josip Mrzljak s Hrvaške.

V torek dopoldne so škofje prisluhnili poročilom o življenju in poslanstvu Cerkve ter družbenih razmerah v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem v preteklem letu.

Stališče SŠK do člena 11. 7 nove koalicijske pogodbe

Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti, ki se je pojavila v koalicijski pogodbi konec preteklega tedna (7. novembra 2008), zbuja med člani Slovenske škofovske konference (SŠK) veliko zaskrbljenost. Razumemo jo kot napoved oživljanja negativnega odnosa do Katoliške Cerkve, za katerega smo upali, da je dokončno za nami in da so napovedi o zmernosti nove politike in konsenzualni politiki resne in iskrene.

Načela ločenosti države in verskih skupnosti se ne bojimo, saj ga tudi sami zastopamo, kot je jasno razvidno iz »vatikanskega« sporazuma. Ne moremo pa sprejeti laicistične, ideološke, Cerkvi sovražne interpretacije tega načela. V strokovnih krogih je bilo že večkrat ugotovljeno, da slovenska ustava ne daje nobene osnove za restriktivno in sovražno razmerje med državo in verskimi skupnostmi, ampak je tako razmerje posledica ideoloških in političnih stališč. Tudi mešana krovna komisija je že leta 1994 ugotovila, da je bilo načelo ločenosti v preteklosti »ideološko obremenjeno«. Upali smo, da bo odnos med državo in Cerkvami temeljil na ustavi in pravu in ne na ideologiji, da se bo razvijal v smeri kooperativne interpretacije načela ločenosti, ki danes prevladuje povsod po Evropi in ga vsebuje tudi Lizbonska pogodba. Papež Benedikt XVI. in francoski predsednik N. Sarkozy sta v govorih v Rimu in Parizu napovedovala nove odnose celo v Franciji, domovini načela ločitve države in Cerkve, in jih imenovala »odprta« ali »pozitivna laičnost«.

Zadnja dopolnitev koalicijske pogodbe nastajajoče vlade pa, žal, zbuja bojazen, da gre pri nas za napoved obratnega razvoja, ali bolje nazadovanja v smeri ponovnega izključevanja Cerkva in verskih skupnosti iz javnega življenja, njihovega zatiranja, oživljanje kulturnega boja in getoizacije Cerkve.



TU SŠK