V ponedeljek, 4. aprila 2005, je v prostorih nadškofijskega ordinariata v Ljubljani, potekalo nadaljevanje 21. redne seje Slovenske škofovske konference. Prvi del je potekal že 14. marca 2005 v Celju. Na seji so se skupaj z apostolskim nuncijem v republiki Sloveniji msgr. Santosom Abrilom y Castellójem zbrali vsi škofje Slovenske škofovske konference.

Na začetku so izrazili globoko hvaležnost Bogu za pokojnega papeža Janeza Pavla II., ki je vodil katoliško Cerkev v prelomnih časih preteklega stoletja. Papež je z vodenjem vesoljne Cerkve usmerjal in vabil k pristnemu življenju po evangeliju in je bil zgled trdne vere ter zvestobe Kristusu in Cerkvi, hkrati pa je med prvimi priznal tudi samostojnost naše dežele. Apostolski nuncij se je škofom zahvalil za povabilo slovenskim vernikom k molitvi za svetega očeta, ki je bil prijatelj Slovenije in jo je dvakrat tudi osebno obiskal.

Škofje so po uradnem objavi dneva in ure papeževega pogreba, ki bo v petek, 8. aprila 2005, ob 10.00, v Vatikanu, sprejeli odločitev, da se bodo pogrebne slovesnosti udeležili vsi trije ordinariji in sicer msgr. Franc Kramberger, msgr. Alojz Uran in msgr. Metod Pirih. Ob tem so se seznanili tudi z izjemnim povpraševanjem po najrazličnejših informacijah in potrebah po sodelovanju predstavnikov Cerkve v medijih v zadnjih dneh. Poudarili so, da je nastopanje predstavnikov Cerkve v javnosti zelo pomemben način sodobne evangelizacije.

Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Franc Kramberger se je škofom zahvalil za izrečena sožalja in udeležbo na pogrebu ob smrti naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča v Mariboru.

Škofje so v nadaljevanju seje potrdili predstavnike katoliške Cerkve v upravni odbor Svetopisemske družbe Slovenije. Spregovorili so tudi o statutih medškofijskih organizmov, o aktualnih pastoralnih vprašanjih, obravnavali pa so tudi tuje in druge domače vloge.

V popoldanskem času so se v prostorih Teološke fakultete srečali s senatom Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. S profesorji so preučevali način obravnave vedno bolj aktualnih bioetičnih vprašanj, dotaknili pa so se tudi srednjeročne in daljnoročne kadrovske politike Teološke fakultete in različnih medškofijskih pastoralnih ustanov. Poudarili so velik pomen skrbi za duhovno rast laiških študentov in iskali možnosti za njihovo zaposlitev tako v Cerkvi kot tudi zunaj nje.