Založba ZRC SAZU je izdala knjigo portretov škofov mariborske nadškofije ter zbornika o cenzuri na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe in o osebnostih slovenske medicine.

Portretna galerija škofov v zbirki mariborske nadškofije

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta je izdal knjigo Portretna galerija škofov v zbirki mariborske nadškofije. Škofovski memorialni portreti od ustanovitve lavantinske škofije do mariborske nadškofije.

Dr. Ana Lavrič v knjižici bralce seznanja z obsežno in dragoceno portretno zbirko lavantinskih, mariborsko-lavantinskih in mariborskih škofov in nadškofov, ki jo hranijo v mariborski nadškofiji.

Galerijo je sredi 17. stoletja zasnoval škof Maksimilijan Gandolf Kuenburg, ki je poskrbel tudi za upodobitve svojih predhodnikov in na začetek vrste postavil prvega lavantinskega škofa Ulrika iz Hausa, ki je škofiji načeloval v prvi polovici 13. stoletja. Kuenburg si je zbirko zamislil v obliki dvojnih portretov, po čemer so se njegovi nasledniki zgledovali vse do sredine 18. stoletja.

Zbirka odseva za humanizem 17. stoletja značilno težnjo po reprezentanci elitnih predstavnikov posvetne in svetne oblasti, potreba po ohranjanju spomina na pomembne osebnosti s pomočjo umetniških podob pa ni usahnila niti v današnji digitalni dobi, zato v Mariboru galerijo dopolnjujejo s portreti nadškofov 21. stoletja.


Maribor, Glavni trg

Ana Lavrič je opise portretirancev in njihovih zaslug nanizala kronološko in presojala likovno moč podob. Prepoznala je nekatere avtorje starejših upodobitev in predstavila tudi slikarje, ki so svoja dela podpisali.

Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe

Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede je izdal zbornik Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe.

Avtorji monografije obravnavajo vpliv cenzure na književnost in kulturo sploh na Slovenskem od 16. do 19. stoletja. Nina Ditmajer predstavlja prepovedane, v veliki meri protestantske knjige, ki so jih vsebovale knjižnice samostanov na Spodnjem Štajerskem.

Tri poglavja so posvečena 17. stoletju: Luka Vidmar opisuje recepcijo del libertina Ferranteja Pallavicina, Monika Deželak Trojar se ukvarja s prepovedanimi mariološkimi deli Janeza Ludvika Schönlebna, Boris Golec pa analizira avtocenzuro Janeza Vajkarda Valvasorja.

Naslednja poglavja predstavljajo posledice razsvetljenske cenzure na Kranjskem: Matija Ogrin blokado slovenskih poznobaročnih rokopisov, Andrej Pastar razcvet knjigotrštva in časopisja, Sonja Svoljšak pa razširjenost del prepovedanih filozofov in političnih teoretikov.


Boris Golec je analiziral avtocenzuro Janeza Vajkarda Valvasorja.

Zadnji poglavji bralca seznanita s spremembami 19. stoletja: Marko Juvan je na novo premislil vlogo cenzorja v predmarčni dobi na primeru Kopitarjeve cenzure Krajnske čbelice, Marijan Dović pa je analiziral srečanja tedanjih slovenskih literatov s cesarsko cenzuro.

Osebnosti slovenske medicine

Inštitut za kulturno zgodovino je izdal knjigo Osebnosti slovenske medicine.

Poklicna kategorija zdravnikov v slovenskem prostoru je za raziskovalce preteklosti zanimiva, ker so bili zdravniki kot eni prvih izobražencev zlasti v času pred drugo svetovno vojno podobno kot pravniki močno vpeti v javno delovanje v svojih lokalnih okoljih, kjer so ostali v kolektivnem spominu v enaki meri ali celo bolj zaradi javnega delovanja kot zaradi osnovne profesije.

Tematske monografije o slovenskih osebnostih vsebinsko tesno navezujemo na delo Novega Slovenskega biografskega leksikona, posamezni prispevki zato v osnovnih obrisih sledijo strukturi biografskega gesla, s poudarkom na kulturnozgodovinski perspektivi pa so avtorji na suhoparne biografske podatke prepričljivo pripeli široko dinamiko barvitih življenj posameznikov in obenem odpirali poglede tudi na svoja različna osebna, poklicna idr. razmerja do obravnavanih osebnosti.

V znanstveni monografiji so v biografskih študijah predstavljeni: balneolog in mariborski zdravnik iz 17. stoletja Janez Benedikt Gründel, ormoški zdravnik Oroslav Kristan, skrbstvena (patronažna) sestra Angela Boškin, pionir slovenske ginekologije Benjamin Ipavec, mariborski zdravnik in politik Franc Jankovič, kirurg Mirko Černič, sodni izvedenec Ivan Jurečko, partizanski zdravniki Robert Kukovec, Franja Bojc Bidovec in Božena Grosman, zaščitna (medicinska) sestra in pisateljica Mara Hus, direktor mariborskega zdravstvenega doma po drugi svetovni vojni Adolf Drolc, opeklinska kirurginja Zora Janžekovič, kardiologinja Majda Mazovec, mariborska ginekologa in pionirja reproduktivne medicine Elko Borko in Veljko Vlaisavljević ter v Avstraliji delujoča biokemičarka Jožica Paddle Ledinek.

Foto: Ivo Žajdela