Zapri
Iskanje

Poslanski novinec – prvi vtisi in izkušnje

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 29. 08. 2022 / 05:00
Čas branja: 12 minut
Nazadnje Posodobljeno: 28.08.2022 / 23:03
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Poslanski novinec – prvi vtisi in izkušnje

Poslanski novinec – prvi vtisi in izkušnje
Andrej Hoivik je novinec v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. FOTO: SDS
V novem sklicu državnega zbora je rekordno število poslanskih novink in novincev. Celo več kot polovica. Velika večina jih je sicer v zmagovalni stranki aprilskih volitev, Gibanju Svoboda.

Andrej Hoivik, 29-letni Škofjeločan, je poslanski novinec iz vrst SDS. Pred izvolitvijo za poslanca je bil svetovalec v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, delal je tudi v kabinetu ministra Marka Borisa Andrijaniča.

Nekaj novih obrazov pa je tudi po ostalih poslanskih skupinah. V eni od dveh opozicijskih strank, Slovenski demokratski stranki (SDS), je med tistimi, ki so v prvih treh mesecih in pol mandata najbolj opozorili nase z angažiranostjo, zagotovo 29-letni Škofjeločan Andrej Hoivik, ki mu ne manjka mladostne zagnanosti in poguma. Z njim so se pred koncem parlamentarnih počitnic pogovarjali o tem, koliko uvajanja potrebujejo poslanski novinci, kakšna je kultura v državnem zboru, kako je s sprejemanjem različnih mnenj in stališč, pa tudi o njegovi mami – ravno tako (nekdanji) poslanki.

Andrej Hoivik: Volitve so bile prelomne. Ljudje so se aprila odločali, ali bo šla Slovenija naprej po poti razvoja, napredka, kot ga je zastavila tretja Janševa vlada, ali pa se bomo vrnili v čase, ki bi jih, verjamem, najraje vsi pozabili – torej v socializem. FOTO: osebni arhiv

Tri mesece in pol že traja mandat, v katerem tudi vi prvič sedite v poslanskih klopeh. Prvi vtisi, izkušnje? Ste si lahko predstavljali, kaj vas čaka?

Uvodoma še enkrat zahvala vsem 3753 volivcem in volivkam, ki so mi zaupali glas na letošnjih zelo pomembnih volitvah. V dveh letih Janševe vlade smo premagali pandemijo, vrsta cepiv je bila izumljena, z njimi je bilo rešenih več milijonov življenj. Ocenjujem, da se je vlada odzvala kolikor se je lahko dobro v razmerah, ko ni še nihče poznal virusa – zdaj smo po dveh letih zagotovo pametnejši.

Volitve so bile prelomne. Ljudje so se aprila odločali, ali bo šla Slovenija naprej po poti razvoja, napredka, kot ga je zastavila tretja Janševa vlada, ali pa se bomo vrnili v čase, ki bi jih, verjamem, najraje vsi pozabili – torej v socializem. Ljudje so povedali, da si želijo levosredinske vlade, čeprav zdaj vidimo, da je to pravzaprav leva vlada. Sem pa vesel, da sem dobil priložnost biti v parlamentu poslanec konstruktivne opozicije v SDS. Z vso odgovornostjo bom torej v teh štirih letih delal za Slovenijo in zlasti za Škofjo Loko.

Kultura in raven dialoga sta v tem mandatu padla.

Kakšni so torej prvi vtisi, kako je prestopiti parlamentarni prag?

Začeli smo zelo aktivno, v prvih dveh mesecih in pol smo imeli kar 13 izrednih sej in le eno redno, in še ta je bila konstitutivna, kar je precedens. Prvič bo predsednik vlade tako prišel v parlament odgovarjat na opozicijska vprašanja šele konec septembra, pet mesecev po volitvah, kar se doslej še ni zgodilo. V prejšnjem mandatu Janeza Janše, ko se je vlada konstituirala 13. marca, je bila že aprila prva redna seja, vmes so bile izredne, ker se je bilo treba pripraviti na pandemijo, sprejemati ukrepe, prvi protikoronski paket.

Mislil sem, da bomo začeli delati mirneje in bomo sprejemali zakone, ki bodo reševali draginjo. Takega zakona, žal, v parlamentu še nismo videli. Smo se pa ukvarjali zlasti z zakoni o RTVS, o vladi, o dolgotrajni oskrbi. Hitro je bilo torej treba poprijeti za delo, ni bilo časa za uvajanje, ni bilo mirnega učenja te zahtevne obrti. Sem pa štartal s polno paro in že v prvih dveh mesecih in pol dal vedeti, da bom zagotovo aktiven poslanec. Moj moto v predvolilni kampanji je bil »z mlado energijo naprej«, torej bom tudi v prihodnjih mesecih in letih dejaven. Vladni koaliciji to zagotovo ne bo najbolj všeč, to se že vidi, saj me verbalno napada po družbenih omrežjih in mi piše različne stvari, kar pa mi daje vedeti, da sem na pravi poti.


Je za poslanskega novinca olajševalna okoliščina, da je v veliki poslanski skupini, v kateri je več kot 25 poslank in poslancev?

Absolutno. Vsi sodelavci in sodelavke iz SDS so mi za zgled, zlasti tisti z že večkratnimi mandati, kar pomeni, da jim ljudje zaupajo. Predvsem sem vesel, da imamo dobro vodjo poslanske skupine Jelko Godec, ki pozna tematike, je ostra in hkrati korektna in vljudna. V poslanski skupini nas je 27, torej smo jo v primerjavi z zadnjim sklicem povečali za 2 mandata. Vse »novince«, kar nekaj nas je, so lepo sprejeli. Tudi enakopravno nas obravnavajo, odnosi so zelo dobri.

Veseli me, da smo znižali povprečno starost poslancev.

Glede na to, da je zmagovalna stranka novinka na slovenskem strankarskem parketu, je seveda tudi število poslanskih novincev v tem mandatu veliko. Kakšni so odnosi z novinci v drugih strankah?

V Gibanju Svoboda, v novi stranki, ustanovljeni tri mesece pred volitvami, je približno 80 % novincev, ki se skoraj nič ne oglašajo v parlamentu. Glavno besedo imajo politični mački, nekdanji poslanec LDS mag. Borut Sajovic, pa Tamara Vonta, veliko se oglaša tudi nekdanja novinarka nacionalne televizije Mojca Šetinc Pašek.

Veseli me, da smo znižali povprečno starost poslancev. Sam sem najmlajši opozicijski poslanec, v Gibanju Svoboda pa so kar trije poslanci, stari 30 let ali manj, kar me navdaja z upanjem, da bomo mladi v tem mandatu storili veliko dobrega za mlade in bomo takrat stopili skupaj tudi iz različnih strank.

Andrej Hoivik: Mati mi je absolutno za zgled, učila me je politične kulture in se tudi zdaj, ko sem poslanec, kdaj popolnoma strinjava o stvareh, ki jih povem, kdaj pa tudi midva treščiva. FOTO: osebni arhiv

Je bil kakšen korak v tej smeri že storjen?

Koraki v tej smeri se delajo. Sam sem opravil nekaj neformalnih pogovorov, zlasti z mladimi. Pogovarjali smo se o tem, katere teme bi lahko skupaj naslavljali, zlasti štipendijsko politiko, stanovanjsko problematiko mladih, predvsem pa bo draginja udarila vse, tudi mlade. Dobri pogoji so za delo prek študentskih servisov, delo se išče povsod, v strežbi in gostinstvu je bil kar naenkrat primanjkljaj tudi zato, ker je šel turizem po odprtju družbe eksponentno navzgor. Pri glavnih temah, kot so štipendijska politika, draginja in zlasti deficitarni poklici, moramo nujno stopiti skupaj.

Predvsem na področju zdravstva je manko. Pred nami je izvajanje interventnega zakona v zdravstvu. Miha Kordiš, tudi Ločan, je glasoval proti zakonu, ki ga je predlagala njegova vladna koalicija – tu se lahko vidi, da je Golobova vlada nastala po načelu »samo, da ni Janša«. SD, Gibanje Svoboda in Levica so šli v vladno koalicijo in jih zaenkrat združuje le to, da na oblasti ni Janša, kar pa bo kmalu propadlo zaradi ideoloških tem. Levica ima denimo v svojem programu napisan izstop iz Nata: ne predstavljam si, kako bomo izstopili iz Nata v času najhujše mednarodne politične in vojaške napetosti po 2. svetovni vojni!?

Naj se vrnem k vprašanju: novinci bomo morali glasovati po svoji vesti, da nas ne bodo »starešine« prepričevali o tem, kaj je prav in kaj ni. Predvsem v največji poslanski skupini, Gibanju Svoboda, ki šteje 41 poslank in poslancev, se vidi, da jim nekdo drug diktira, kako naj glasujejo, ker pravzaprav le glasujejo, večina se jih niti ne oglaša.

Omenili ste že nekdanjo novinarko nacionalne televizije, ki vas konstantno naslavlja z »mladi kolega«. Vidite v tem pri določenem delu poslank in poslancev, ki so starejši (ne nujno izkušenejši), tudi pogled zviška?

Ja. Spoštovana kolegica Mojca Šetinc Pašek, ki naj bi bila prej objektivna novinarka, me stalno naslavlja z »mladi kolega«, v čemer se v resnici vidi njena neobjektivnost. Z izrazom »mladi« želi poudariti mojo neizkušenost in me tako skuša degradirati. Malo za šalo, malo zares: vprašal sem jo, kako bi se ona počutila, če bi jo naslavljal s »starejša kolegica«. Niti nisem uporabil besed »stara kolegica«, ker ne bi bilo prvič, da bi koga tožila. Sam sem ponosen na to, da sem mlad in ji lahko kontriram v pomembnih temah, kot je tudi novi zakon o RTVS, ki bo omogočil, da bomo prisiljeni plačevati levo propagando, provladni medij, ki ne bo več napadal vlade, kot je zadnji dve leti Janševo, temveč bo napadal opozicijo. Vložili smo pobudo za referendum in že zdaj vabim vse, da bomo šli odločno proti zakonu, ki predvsem nastavlja levo politično opcijo v organ upravljanja. S tem bo res zacementiran konec RTV, ki zdaj vsaj nekako še deluje pluralno, potem pa zagotovo ne bo več.

Andrej Hoivik: Novinci bomo morali glasovati po svoji vesti, da nas ne bodo »starešine« prepričevali o tem, kaj je prav in kaj ni. FOTO: Janez Porenta

Kakšna je kultura dela, komunikacije, dialoga, sprejemanja različnih mnenj in stališč v tem mandatu državnega zbora?

Pravzaprav ta kultura umanjka. Levica se še vedno obnaša, kot da je opozicijska stranka, izstopata Miha Kordiš in Nataša Sukič, ki z vehementnim izražanjem vedno znova napadata Janeza Janšo, kot da je še vedno predsednik vlade. Bil je predsednik vlade, zdaj pa je opozicijski poslanec, nič več kot to. Kultura in raven dialoga sta v tem mandatu padla. Naj omenim lasten primer: ko smo razpravljali o resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, sem imel malo daljše stališče in mi je predsednica odbora za pravosodje kar odvzela besedo in mi želela odvzeti tudi možnost nadaljnje razprave, čeprav sem bil prvi razpravljavec. Jaz pa sem hotel le orisati, zakaj mi to vlagamo že šestič – žalostno je, da državni zbor ni zmožen enako obsoditi vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma in komunizma. Raven kulture tako nizka še ni bila nikoli. Očitno je tudi, da predsednica državnega zbora navzven prepričuje, kako je do vseh enako ostra, hkrati pa potem, ko začne sama razpravljati, ne počne drugega, kot napada Janeza Janšo, to je njen modus operandi in, kot kaže, bo tako ves mandat.


Kakšna pa je kultura na strani opozicije, so tudi zdrsi?

Večjih zdrsov v prvih treh mesecih in pol ni bilo. Vedno uporabljamo inštrumente po poslovniku: obstajajo poslovniška določila, replike in postopkovni predlogi. Imamo knjižico, ki ji rečemo mala ustava državnega zbora, to je poslovnik državnega zbora. Doslej smo vse delali skladno z njim, tudi nismo bili nevljudni. Res pa je, da resnica boli, kar se je nazadnje izkazalo, ko je Branko Grims nastopil z malce daljšim in obširnejšim govorom. In so v Gibanju Svoboda spet začeli tolči po mizah, ker jim ni bilo povšeči. Očitno imajo zgled v stranki Levica, ki je to počela v prejšnjem mandatu.

Pa vaš komentar vodenja državnega zbora? Predsednica Urška Klakočar Zupančič navzven deluje sproščeno, kakšna pa je dejansko kot prva med enakimi?

Na prvi seji, ko smo dobili potrjene mandate, so me vprašali, kaj menim o njej. Dejal sem, da me veseli dejstvo, da je ženska prvič v zgodovini Slovenije predsednica državnega zbora, sem pa rekel tudi, da je novinka, saj je bila izvoljena prvič. Doslej so bili predsedniki običajno tisti poslanci, ki so vsaj en mandat že »oddelali« in se spoznali na proceduro. Zdi se mi, da bo težko kos odgovorni nalogi, kot je objektivno vodenje sej državnega zbora. Ampak čas bo tisti, ki bo to pokazal.

Andrej Hoivik: Vse »novince«, kar nekaj nas je v poslanski skupini, so lepo sprejeli. Tudi enakopravno nas obravnavajo, odnosi so zelo dobri. FOTO: osebni arhiv

Reciva še besedo ali dve o sodelovanju obeh opozicijskih strank, SDS in NSi. Pričakujete korektno, plodno sodelovanje?

Prvič imamo tako malo strank v parlamentu. So tri koalicijske in dve opozicijski stranki, razmerje poslancev je 53 proti 35 ob dveh poslancih narodnosti.

Zdi se mi, da bomo z NSi dobro sodelovali, tudi doslej smo pri večini zakonov enako glasovali. Morda se je na začetku malo zapletlo glede predsedovanja komisiji za nadzor javnih financ, še vedno smo napreč prepričani, da bi jo morali voditi mi kot največja opozicijska stranka, toda to smo pustili za seboj. Zdi se mi, da bomo dobro sodelovali. Predvsem pa imamo skupaj več kot 30 poslancev, s čimer lahko kadar koli skličemo izredno sejo. Tukaj tudi apel predsednici državnega zbora, naj ostane tako, kot je bilo prej v 30 letih prakse državnega zbora v navadi, da je bila, ko je 30 poslancev vložilo to zahtevo, ta tudi izpolnjena.

Ali po treh mesecih in pol mandata že kaj obžalujete odločitev za aktiven vstop v politiko?

Ne, zagotovo ne. Izkušnja biti poslanec in zastopati Škofjo Loko mi je v čast, veselje. Delal bom za Slovenijo, delal bom za Škofjo Loko, da bomo gradili Slovenijo še naprej, in, kot vedno rečem: z mlado energijo naprej.

Andrej Hoivik: Sam sem najmlajši opozicijski poslanec, v Gibanju Svoboda pa so kar trije poslanci, stari 30 let ali manj, kar me navdaja z upanjem, da bomo mladi v tem mandatu storili veliko dobrega za mlade in bomo takrat stopili skupaj tudi iz različnih strank. FOTO: osebni arhiv

Za konec še zanimivost: tudi vaša mati, Aleksandra Hoivik, je bila v prvem sklicu poslanka takratnega državnega zbora na listi Zelenih. Se kaj obračate nanjo za nasvete?

Res je, takrat je bila skupščina razdeljena na tri dele, eden od njih je bil družbenopolitični zbor (DPZ) in mami je bila poslanka, kot bi temu rekli zdaj, pri Zelenih Slovenije. Absolutno mi je za zgled, učila me je politične kulture in se tudi zdaj, ko sem poslanec, kdaj popolnoma strinjava o stvareh, ki jih povem, kdaj pa tudi midva treščiva – takrat običajno rečem, da imam tudi doma še neke vrste opozicijo, ki mi oponira ali nasprotuje, mi reče: »Andrej, tole si pa res čudno povedal« ali pa »si bil nesramen.« Rečem ji: »Hvala, to je tvoje mnenje, bom upošteval«. Naposled pa sem jaz tisti, ki govorim, sem tudi jaz dobil glasove in stojim za svojimi besedami. Me pa seveda velikokrat tudi pohvali.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Za vas smo pripravili e-darilo: 

Recepti za piškote in pecivo Marka Čižmana: Sladka pika na i

Kliknite tukaj

Close