»Stat crux dum volvitur orbis.« »Križ stoji, svet pa se vrti,« je bilo Tvoje novomašno geslo, sicer pomenljivi izsek kartuzijanskega pravila.

V nedeljo je ob vesti, da Te ni več med nami, svet nekoliko zastal. Ob boleči izgubi se nam vselej zdi, da je nekdo prerezal trak, preden smo ga uspeli odviti do konca. Zrasel si med nami, v domači cerkvi poslušal prve Božje besede, zatem pa svoje življenje postavil v službo Boga in ljudi.

Ker Te je duhovniški poklic z gorečno vero popeljal v širni svet, so se naši pogledi le redko ujeli. Kljub temu Nate nismo pozabili. Tudi Ti nisi nikoli pozabil nas ...

Veliko besed je ostalo neizrečenih ... Naj tišina zapolni to vrzel.

Samo še enkrat bi Ti radi stisnili dlan.

Le še enkrat bi radi slišali Tvoj iskreni smeh. Z veseljem bi poslušali Tvojo pripoved o Tvojih prigodah in Tvoj preudarni razmislek o tem, kdo pravzaprav smo. Ob vsem tem, pa bi opazili, da je del Tebe še vedno preprostost domačega okolja in da je Tvoje srce odprto za vse, ki iščejo tolažbo, oporo, duhovno besedo.

Ali je kdo tam zgoraj?

Je – Nekdo, ki nas razume v polnosti, nas ima rad; Nekdo, ki osmišlja našo življenjsko pot. In v Njegovi družbi si sedaj tudi Ti.

Verujemo, da Gospod, ki Te je poklical v svojo službo, zdaj izteguje roko tudi v večnost. In tako lahko sklenemo: križ bo še naprej stal, svet se bo še naprej vrtel.

V imenu domače župnije z globoko hvaležnostjo, da si bil Božji pastir med nami, a tudi z veliko žalostjo ob Tvojem prezgodnjem slovesu; z mislijo, da Bog ni Bog mrtvih, ampak Bog živih, Ti, dragi Aleš, želimo spokojno pot v večno življenje. Tvoje poslanstvo presega meje tega sveta – naj Ti Bog nakloni večni mir, naj Ti mati Marija izprosi večne radosti nebes.

Bog Ti povrni!

In Bog s teboj!