»Obrnite se k meni in rešite se«

Milostni klic ljubečega Boga

Tudi zdaj, govori Gospod, se obrnite k meni z vsem svojim srcem (Jl 2,12).

Ta starozavezni odlomek iz knjige preroka Joela slišimo vsako leto pri maši na pepelnico, ko začnemo štiridesetdnevni postni čas. Izraelce je klic, naj se obrnejo k Bogu, doletel ravno sredi narodne krize. Pohitite! Pojdite v tempelj in prosite Gospoda, naj vas reši pred propadom!

Joelove besede so za nas bolj osebne. Spodbujajo nas, naj se z vsem srcem obrnemo k Bogu, da bo lahko rešil vsakega posebej – ne zunanje nesreče, temveč greha, ki nam zamegljuje odnos z njim. Joelove besede nas vabijo, naj pregledamo svoje življenje in ugotovimo, kje smo zašli od Gospoda ali prizadeli druge. Naročajo nam tudi, naj odpremo oči, da bomo videli, kako nas Bog v postnem času želi blagoslavljati in zbližati s seboj. Skratka, te besede izvrstno povzamejo postnega duha.

Pričakovali bi, da bomo ob tako milostnem povabilu na post gledali kot na eno najbolj blagoslovljenih in spodbudnih obdobij leta, toda kljub obetom nas še vedno lahko mika, da bi se nam zdel ta čas turoben in žalosten. Mogoče se bolj posvečamo temu, čemur se moramo odpovedati, kot temu, kar nam želi dati Bog. Ali pa bolj mislimo na svoje grehe kot na Božje usmiljenje. Bolj nas skrbi, da se moramo spreobrniti, kot da bi se veselili njegove prekipevajoče milosti.

Letos se posta lotimo malce drugače. V eseju ga bomo obravnavali kot čas obljub in upanja. Klic k vrnitvi h Gospodu naj nam bo povabilo k odkrivanju nečesa novega in spodbudnega – o sebi in Bogu. Pisali bomo o Božji dobroti, o tem, kako nas je osvobodil greha, ter njegovem povabilu, naj sprejmemo njegovo ljubezen, usmiljenje in milost.

Celoten esej si preberite v reviji Beseda med nami.