V knjigi Postojnsko okrajno glavarstvo so zbrana zelo zanimiva pričevanja in podatki o življenju prednikov, predvsem v drugi polovici 19. stoletja, v štirih takratnih sodnijskih okrajih, postojnskem, bistriškem, senožeškem in vipavskem. Knjiga torej obsega ozemlje današnjih občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica, Vremsko dolino in območje Senožeč, ki danes sodita v občino Divača, ter gornjo Vipavsko dolino do Ajdovščine. Prikazanih je 37 opisov šolskih okolišev, ki so naslovljeni po krajih, kjer je bil sedež šole. Največ prostora so namenili zgodovini Postojne, temeljito pa je prikazana tudi Planina.

Marsikatero ime je od takrat že utonilo v pozabo

Prispevki se začenjajo z opisi zemljepisne lege kraja, z navedbami številnih imen gričev in dolin, izvirov in potokov, marsikatero ime pa je od takrat že utonilo v pozabo. Natančno je navedeno število naselij v okolišu, število hiš in prebivalcev pa tudi število šoloobveznih otrok. Opisan je značaj kmetijskih zemljišč (njive, travniki, sadovnjaki in gozd) in njihove površine ter kulturne rastline in živali, ki so jih gojili. Zanimivi so tudi opisi drugih gospodarskih dejavnosti (obrt, trgovanje, gozdarjenje) kot tudi zapisi o naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitostih, o nraveh ljudi, o praznoverju, navadah in običajih. Precej izvemo tudi o ljudskem jeziku.

Posebej zanimivi so podatki o pomembnih osebnostih

Tudi za današnji čas bodo dobrodošli podatki iz drugega dela sestavkov, kjer so prikazani zgodovinski podatki (o razvalinah gradov, turških vpadih, kužnih boleznih, velikih požarih). Posebej zanimivi so podatki o pomembnih osebnostih, tudi zaradi porevolucijskega obdobja po drugi svetovni vojni, ko je veliko prej običajnih stvari zavestno romalo v pozabo. Med njimi izstopa Janez Kalister, ki je bil rojen v Slavini. Začel je iz nič in postal veletrgovec in ladjar v Trstu. Bil je velik mecen za domače kraje in je po smrti (leta 1864) veliko premoženja zapustil za razne ustanove v domačem kraju (graditev osnovne šole) in v Postojni.

Veliko prostora so namenili opisom cerkva in duhovnikom

Veliko prostora so pisci (učitelji!) namenili tudi opisom cerkva in duhovnikom. Registriranih je 33 župnijskih cerkva s kar 97 podružnicami in 14 kapelami. Oskrbovalo jih je 40 duhovnikov. Pisci, učitelji, so seveda veliko pozornosti namenili tudi šolam in učiteljem. Delovalo je 26 enorazrednic, 5 dvorazrednic, ena trirazrednica in 4 štirirazrednice. V njih je poučevalo 10 nadučiteljev in 37 učiteljev. Od 5.262 za šolo godnih otrok jih je šolo obiskovalo 4.917. Na enega učitelja je prišlo povprečno 84 učencev. V glavarstvu je delovalo pet zdravnikov, ki jim je bilo v pomoč 36 babic.

Grb Postojne

Knjiga je podatkovno izredno bogata

Iz statističnega pregleda na koncu knjige razberemo, da so v 38 občinah oziroma 162 krajih Postojnskega okrajnega glavarstva v času izida knjige živeli 41.503 prebivalci. Takrat je glavarstvo imelo 133 branjevcev, 141 mlinarjev in 63 kovačev. Prvih danes ni več, drugi dve dejavnosti pa sta tudi že skoraj izginili.

Knjiga je podatkovno izredno bogata in zato koristna, njeno branje pa bo zaradi oddaljenosti in načina pristopa k snovi za mnoge zelo zanimivo. Občina Postojna je zato storila prav, da je podprla njen ponatis in jo tako približala tistim današnjim ljudem tega območja, ki jih zanima še kaj drugega kot vsakdanje potrošniško življenje.

Ivo Žajdela, Postojnsko glavarstvo, Demokracija, 15. 7. 2004