Današnji čas je čas velikih in hitrih sprememb. Na samem vrhu kupa velikih besed, ki zaznamujejo današnji čas, so vojne in oboroževanje, izzivi umetne inteligence, ekološka kriza, nelagodje v odnosu do smrti kot neizbežnem dogodku, na katerega hočemo vplivati s samoodločitvijo o končanju ali pa z neskončnim podaljševanjem življenja s pomočjo tehnologije, ter – to bi bilo treba zapisati prav na začetku – nemir srca. To srce išče luč, svobodo in resnico, kolikor jo le more zaslutiti s tistim delom sebe, ki ni podvrženo zakonom narave, ampak duha.

Cerkev živi na petih celinah, vse naštete spremembe jo živo zadevajo povsod. Oba zadnja papeža sta bila iz vrst Bogu posvečenih, prvi iz jezuitske, drugi iz avguštinske duhovne tradicije. To ni zanemarljivo, saj morda pomeni potrebo današnje Cerkve po tem, da jo vodi nekdo, ki se je dolga leta oblikoval v hoji za Jezusom na način evangeljskih svetov uboštva, čistosti in poslušnosti, ter v skupnosti življenja in poslanstva.

Bogu posvečeni smo v C...