Med mašo v cerkvi Vseh svetih na Žalah

Ob farnih spominskih ploščah na ljubljanskih Žalah, ki jih je pred 20 leti v spomin na več kot tisoč žrtev revolucije iz ljubljanskih župnij postavila Nova Slovenska zaveza, je ljubljanski nadškof Stanislav Zore sinoči ob številnih duhovnikih in množičnem vernem občestvu blagoslovil spomenik z doprsnim kipom dr. Lamberta Ehrlicha.

Dan slovesnosti ni bil izbran naključno, saj je včeraj minilo 140 let od rojstva človeka, ki je v večinski slovenski zgodovinski spomin, kolikor v njem sploh obstaja, manipulativno zapisan zgolj z negativnimi oznakami, čeprav bi po pravici moral veljati za zgled »predanega iskalca lepega in dobrega«, kot se je glasila molitev ob blagoslovu spomenika.

Pot »darovanja do konca«

Slovesnost v spomin vélikemu Slovencu se je začela z mašo v cerkvi Vseh svetih. Nadškof Zore je v mašnem uvodu razmišljal o Erhlichovi življenjski poti, ki se je končala pod streli vosovskega morilca 26. maja 1942 na Streliški ulici v Ljubljani, kot poti »darovanja do konca«. Tudi če je imel na tej poti kakšnega apostola Petra, ki je Jezusu branil stopiti na pot preroštva in trpljenja, ga Ehrlich zagotovo ni upošteval, temveč je ravnal po Jezusovem zgledu in v preroškem delovanju za Boga in narod daritev izpil do zadnje kaplje. Spominska slovesnost je bila zato upravičena zahvala za njegovo delo in zgled ter hkrati prošnja, da bi bil skupaj z drugimi kandidati za slovenske mučence čim prej prištet med blažene.

Osebni nagovor mučeniškega Božjega služabnika

Pridigar pri maši dr. Janez Juhant je homilijo zasnoval kot osebni nagovor, naslovljen na mučeniškega Božjega služabnika. V njej je povezal prelomni čas preteklosti in sedanjosti v poziv k polnemu življenju katoličanov in Slovencev našega časa ter je sklenil z upanja polnim pogledom, uprtim v prihodnost:

»Tvojemu liku še niso posvečene oddaje na naših nacionalnih medijih, nisi še dobil domovinske pravice v šoli in politiki, v znanosti in celo ne polno v Cerkvi. Ali jo boš kdaj, ne vemo. Ne glede na vse to pa trdno verujem, da je Tvoje življenjsko sporočilo brezpogojno pomembno za preživetje ne le Slovencev, pač pa narodov na Višarskem križišču in v Evropi, kakor si spregovoril leta 1935 na Višarjah. V tem upanju smo hvaležni za Tvoj dar in dar vseh, ki so šli po poti neomajnega pričevanja in verjamem, da ta dar oživlja nove krščanske in narodne osebnosti v njihovem prizadevanju za blagoslov v družinah, v vzgojno-izobraževalnih, duhovnih gospodarskih in političnih procesih družbe. To je namreč naša prihodnost in upanje na preživetje.«

Odkritje Ehrlichovega kipa

Po maši, pri kateri je pel zbor Anton Foerster s solistom Markom Finkom, se je verno občestvo zbralo pri bližnjih farnih spominskih ploščah, ki jih zdaj simetrično dopolnjujeta kipa dveh velikih Slovencev: na levi strani bana Marka Natlačena (postavljen leta 2016) in desni strani Lamberta Ehrlicha. Oba kipa je daroval Mirko Kovač. Ehrlichov kip sta odkrila dr. Janez Juhant in predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik.


Kip dr. Lamberta Ehrlicha sta odkrila dr. Janez Juhant in Peter Sušnik.

Po blagoslovu kipa je zbrane nagovorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch (celoten govor je dosegljiv v priponki). V temeljnih obrisih je predstavila Ehrlichovo življenjsko pot od rojstva v Žabnicah pod Svetimi Višarji 18. septembra 1878 do mučeniške smrti na Streliški ulici. Vmes so bile številne postaje, na katerih je neumorni duhovnik sprva na Koroškem nato v Ljubljani puščal globoke duhovne in narodnostne sledi. Tudi v boju proti komunizmu, ki je bil zanj boj za slovenstvo.


Dr. Helena Jaklitsch je pozvala k vrnitvi izjemnega moža v narodni spomin zlasti za slovenski mladi rod.

Ehrlichova vizija se je uresničila

Ali Ehrlichov fizični in nato spominski umor, ki so ga izvedli komunisti, kakor koli pomeni, da so njegove vizije izgubile ustvarjalno moč? Nikakor. Ehrlichova vizija, da bi slovenski narod zaživel v samostojni državi znotraj svobodne Evrope, se je uresničila 25. junija 1991, ko je Slovenija postala samostojna in mednarodno priznana država.

Toda to ne pomeni, da nam dr. Ehrlich ničesar več ne more dati. Dr. Jaklitscheva je izrazila ravno nasprotno prepričanje: »Njegov zgled v neomajni zvestobi slovenskim koreninam in krščanski veri, njegov pogum in njegovo neutrudno delo za slovenski narod bi moral navduševati in oplemeniti vse nas, še posebej pa mlade, ki so poklicani, da spreminjajo svet na bolje; ki so poklicani, da poiščejo novo vizijo za prihodnost slovenskega naroda; vizijo, ki mu bo dala novega zagona in novih moči.«

Vrniti izjemnega moža v narodni spomin za naš mladi rod je torej po besedah zgodovinarke ena osrednjih nalog vseh tistih, ki se zavedajo Ehrlichovega zgleda. S slovesnostjo na Žalah se to vsaj delno že uresničuje. Opazili smo namreč, da je profesor z Gimnazije Želimlje mag. Jurij Pavel Emeršič pripeljal skupino dijakov, ki so imeli na Žalah učno uro maturitetne zgodovine.

Foto: Tatjana Splichal

Helena Jaklitsch - Lambert Ehrlich.doc